Hladen maj in veliko stoječe vode: Komarji znova postajajo neznosni
Če ste upali, da je hladno vreme maja, ki je na trenutke spominjalo bolj na pozno jesen ali zgodnjo zimo kot na pomlad, pregnalo nadležne komarje, ste se motili. Temperature so bile namreč dovolj visoke za njihovo razmnoževanje, veliko stoječe vode pa ravno tisto, kar potrebujejo za odlaganje svojih ličink.
Kot kaže, bomo tudi letošnje poletje in jesen imeli veliko težav s komarji, ki so v teh dneh že pričeli s svojim nadležnim pohodom. Ljudje, ki smo pogosta tarča komarjev, bi sicer najraje videli, da komarjev sploh ne bi bilo, vendar na Centru za zdravstveno ekologijo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pojasnjujejo, da prisotnost in povečano število komarjev ne opravičuje rabe biocidnih sredstev v zunanjem okolju z namenom, da bi zmanjšali njihovo število.
Komarji ne letijo v vetru in dežju, temveč se poskrijejo, zato do preteklega konca tedna, ko se je po skoraj mesecu hladnega in deževnega vremena končno prikazalo sonce, ni bilo o njih ne duha ne sluha. A s prvimi lepimi dnevi so v določenih delih Slovenije na plano znova prišli tudi komarji. In če ste mislili, da je slaba pomlad tisto, kar pomeni v poletnih mesecih manj teh nadležnih insektov, ste se motili. Maj je bil pravzaprav idealen za komarje, ki za svoje razmnoževanje potrebujejo veliko vode in ne preveč hladno ozračje. Čeprav je bil maj hladnejši od povprečja, je ostalo še ravno dovolj toplo, da so se lahko dobro razmnoževali.
Zadimljevanje? V nam sosednjem Murskem Središću so to letos že počeli, a brez uspeha
Takšnih tehnik zmanjševanja števila komarjev smo se posluževali pred mnogimi leti, na sosednjem hrvaškem, recimo, se ga poslužujejo še vedno. Denimo v sosednjem Murskem Središću so proti komarjem biocidna sredstva letos že uporabili, pri uporabi pa želenih učinkov zaradi njihove številčnosti in vlage niso dosegli. Uporaba insekticidov v zunanjem okolju je strokovno smiselna oziroma upravičena pri pojavu izbruha nalezljive bolezni, ki jo prenašajo komarji, a v Sloveniji od leta 2013 do letošnjega avgusta ni bilo prijavljenega primera bolezni, ki jo prenašajo komarji in bi se oseba okužila v Sloveniji. Res je sicer, da smo avgusta lani zabeležili en primer okužbe z virusom Zahodnega Nila, septembra pa še dva, vendar posamezni primeri še ne predstavljajo izbruha nalezljive bolezni.
Uporaba insekticidov na prostem prepovedana
Uporaba insekticidov v zunanjem okolju oziroma na prostem je v Sloveniji prepovedana, prav tako tudi ni uradno registriranega insekticida, ki bi se ga lahko uporabljalo za izvajanje dezinsekcije v zunanjih prostorih oziroma na prostem. Po nekaterih podatkih smo v Sloveniji nazadnje škropili leta 2007, zdaj pa mora za boj proti komarjem poskrbeti vsak sam. Na svetu je sicer 3559 vrst komarjev, pri nas je zabeleženih 30 vrst, vsem pa je skupno to, da kri pijejo samo samičke, saj s krvjo dobijo beljakovine za razvoj svojih jajčec.
