FOTO: Včerajšnji popoldan v Pincah obeležili današnji madžarski narodni praznik
V spomin na 15. marec 1848, ko si je tudi madžarski narod izbojeval odpravo tlačanstva, svobodo tiska, postavitev samostojne narodne vlade in druge pomembne vrednote, tudi prekmurski Madžari praznujejo današnji narodni praznik. Včerajšnji popoldan so ga obeležili v Pincah in sicer v dvorani tamkajšnjega vaškega doma. Program sta organizirala tamkajšnja krajevna skupnost in KD Zala Görgy iz Pinc. Kulturno društvo je poskrbelo za kulturno-glasbeni program, krajevna skupnost pa je pogostila starejše občane vasi, česar zaradi epidemioloških ukrepov niso uspeli storiti lanskega decembra.
Danes praznujejo na Madžarskem spomin na marčno revolucijo in osvobodilni boj leta 1848/49. Gre za enega največjih državnih praznikov, ki utemeljuje madžarski narod, zato ga praznujejo tudi Madžari, ki živijo v Prekmurju. Leto 1848 v zgodovinopisju sicer velja za revolucionarno leto. Val revolucij, ki so zajele skoraj vso staro celino, se je začel februarja 1848 v Franciji. Za revolucionarno leto 1848 se uporablja tudi oznaka pomlad narodov, saj so številni narodi zahtevali večje pravice in uresničitev svojih nacionalnih ciljev.
V letih pred izbruhom revolucije je odpor liberalcev in nacionalistov proti julijski monarhiji okrepilo ravnanje francoske vlade, ki je v notranji politiki nasprotovala vsakršni razširitvi zelo omejene volilne pravice, v zunanji politiki pa popuščala Veliki Britaniji. Sredi leta 1847 se je v Franciji razvila kampanja za razširitev volivne pravice, ki je trajala še v začetku leta 1848. V okviru kampanje so bili organizirani reformistični banketi in ko je predsednik vlade François Guizot februarja prepovedal banket v Parizu, so se 22. februarja začele demonstracije. Prišlo je od spopadov vojske z demonstranti in narodno gardo in po treh dneh, 24. februarja 1848, je kralj Ludvik Filip odstopil in pobegnil v Anglijo. Oblast je prevzela začasna vlada in razglašena je bila republika. Vlada je, da bi ugodila zahtevam nižjih slojev, izvedla nujne reforme. Za brezposelne delavce so ustanavljali državne delavnice, razglasili pravico do dela, uzakonili svobodo tiska in zborovanja, odpravili smrtno kazen za politične prestopnike in uvedli splošno volilno pravico. Na aprilskih volitvah v narodno skupščino je večino dobila zmerna republikanska stranka, ki pa ni imela posluha za delavske zahteve. Zato so maja in junija v Parizu ponovno izbruhnili nemiri.
V habsburški monarhiji se je na Dunaju 13. marca začela marčna revolucija. Čeprav je vojska demonstrante razgnala, je bil kancler knez Klemens Lothar Metternich prisiljen odstopiti. Revolucija se je hitro širila po ostalih deželah monarhije. Tako so se demonstracije ponovile 15. marca v Budimpešti, 16. marca v Ljubljani … Zajela je tudi habsburške posesti v Severni Italiji: 22. marca sta Benetke in Milano razglasila neodvisnost.
