FOTO: V Petanjcih nagradili mlade literarne ustvarjalce: “Ne odgovarjajte vedno tako, kot od vas pričakujemo odrasli”

V Vrtu spominov in tovarištva v Petanjcih je Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija pripravila zaključno slovesnost tradicionalnega literarnega natečaja Moja domovina praznuje. Priznanja, zahvale in knjižne nagrade je prejelo 12 osnovnošolcev in srednješolcev, ki so skozi svoja besedila razmišljali o domovini, slovenski samostojnosti, svobodi, zgodovini in odgovornosti mladih za prihodnost.

Letošnji natečaj je bil zaznamovan z dvema pomembnima obletnicama – 30-letnico ustanovitve fundacije in 35. obletnico samostojnosti ter neodvisnosti Republike Slovenije. Mladi so v svojih prispevkih razmišljali o pomenu domovine, vrednotah osamosvojitve, osebnih in družinskih spominih na prelomne zgodovinske dogodke ter o tem, kakšno Slovenijo si želijo v prihodnosti.

Od udeleženca natečaja do mentorja mladim

Slavnostni govornik je bil Nino Gumilar, danes učitelj slovenščine in mentor mladim literarnim ustvarjalcem, ki je tudi sam nekoč sodeloval na natečaju. Na prvi literarni natečaj z naslovom Sprehajal sem se po Vrtu spominov in tovarištva, razpisan v šolskem letu 2009/10, se je prijavil kot študent Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, čeprav je bil natečaj namenjen osnovnošolcem in srednješolcem.

Kot je povedal, se je v Vrt spominov in tovarištva vračal v različnih življenjskih obdobjih – najprej kot osnovnošolec, pozneje kot študent, danes pa kot učitelj in mentor. Ob vsakem obisku ga doživlja nekoliko drugače. Posebej dragoceno mu je bilo tudi poznanstvo s častnim članom ustanove, akademikom Antonom Vratušo, s katerim se je lahko pogovarjal v domačem jeziku.

Gumilar je poudaril, da velike zgodovinske teme, kot so vojne, mir, svoboda in prihodnost Evrope, pogosto najgloblje razumemo takrat, ko jih znamo izraziti s svojimi besedami, iz lastnega okolja in osebnih izkušenj. Prav v tem vidi bistvo literarnega natečaja, ki mladim omogoča, da razmišljajo o zgodovini in družbi ter oblikujejo lastna stališča.

Po njegovih besedah natečaj ni namenjen zgolj spodbujanju dobrega pisanja, temveč tudi ustvarjalnosti in kritičnemu razmišljanju. Mladi morajo najprej nekaj začutiti, o tem razmisliti, svojo misel zapisati ter jo znati tudi utemeljiti. Tako literarni prispevek preseže okvir šolske naloge in postane osebno pričevanje oziroma glas mladega človeka.

Pomembno vlogo pri tem imajo tudi mentorji, ki mlade spodbujajo k izražanju in jim pomagajo razvijati njihove sposobnosti. Ob tem je slavnostni govornik izpostavil, da bistvo sodelovanja na natečaju ne sme biti zgolj zbiranje točk, priznanj ali nagrad, temveč predvsem ponos, hvaležnost in zadovoljstvo ob tem, da lahko mladi izrazijo svoje misli.

Mladi potrebujejo prostor za lastne odgovore

V nagovoru se je Gumilar dotaknil tudi sveta, v katerem mladi odraščajo danes. Informacij je več kot kadar koli prej, do podatkov pa lahko dostopajo v nekaj sekundah. Toda prav zaradi hitrega tempa, družbenih omrežij in kratkih sporočil po njegovem mnenju potrebujejo tudi prostor, kjer se lahko ustavijo, razmislijo in pojasnijo, zakaj o določeni stvari razmišljajo na svoj način.

“Prostor, kjer mlademu človeku ni treba ponavljati našega odgovora. Lahko najde svojega,” je poudaril.

Odrasli po njegovih besedah mladim ne bi smeli ponujati vseh odgovorov, temveč jim pomagati, da jih poiščejo sami. Njegovo osrednje sporočilo mladim je bilo zato jasno: “Ne odgovarjajte vedno tako, kot od vas pričakujemo odrasli. Ne pišite samo zato, da boste (o)cenjeni. Pišite zato, ker imate kaj povedati. Prihodnost je v vaših rokah.”

Priznanja prejelo 12 osnovnošolcev in srednješolcev

Na letošnjem natečaju je priznanja prejelo šest osnovnošolcev in šest srednješolcev. Priznanja, zahvale in knjižne nagrade sta podelila podpredsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija Ladislav Lipič in slavnostni govornik Nino Gumilar.

Med osnovnošolci so bili nagrajeni Larisa Andrejek in Aleksandra Zupančič iz Osnovne šole Gornji Petrovci, obe pod mentorstvom Brede Kerčmar, Angelina Lepoša iz Osnovne šole Šalovci pod mentorstvom Andreje Korpič, Žan Farič iz Osnovne šole Tišina pod mentorstvom Tjaše Celec, Ajda Kolarič iz Osnovne šole Mala Nedelja pod mentorstvom Sonje Ščavničar ter Tjaša Zver iz Osnovne šole Odranci, katere mentor je bil Nino Gumilar.

Med srednješolci so priznanja prejeli Urška Zavratnik in Tjaša Korošec iz Srednje zdravstvene šole Murska Sobota, katerih mentorici sta Judita Kalamar in Metka Prelog, Isabella Elizabet Ivančić iz Ekonomske šole Murska Sobota pod mentorstvom Janje Adanič Vratarič ter Žan Gider iz Biotehniške šole Rakičan, ki ga je mentorirala Marjanca Ferko Omahen.

Nagrajeni sta bili tudi Marjana Zver in Pia Bračič iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci pod mentorstvom Mateje Rožanc Zemljič.

Domovina skozi oči mladih

Nagrajena besedila so pokazala, da mladi domovino razumejo precej širše kot zgolj kot geografski prostor ali državo, v kateri živijo. V njihovih zapisih se prepletajo družinski spomini, zgodovinska zavest, občutek pripadnosti ter vprašanja o prihodnosti Slovenije.

Larisa Andrejek iz Osnovne šole Gornji Petrovci je domovino opisala skozi pogovor z mamo, ki ji jo je predstavila kot nekaj edinstvenega in neponovljivega. Njeno razmišljanje poudarja, da domovina kljub svojim pomanjkljivostim ostaja prostor, s katerim smo povezani na poseben, oseben način.

Ajda Kolarič iz Osnovne šole Mala Nedelja je v svojem prispevku razmišljala o tem, ali današnja družba še vedno ceni vrednote, ki so zaznamovale čas osamosvajanja. Ob priznanju, da živimo v samostojni in demokratični državi, je opozorila na pomen povezanosti, strpnosti in ohranjanja vrednot svobode, enakopravnosti ter suverenosti.

Zgodovinske dogodke je skozi družinske spomine predstavil tudi Žan Gider iz Biotehniške šole Rakičan. V prispevku je opisal pripoved dedka o vojnih dogodkih leta 1991, ko so se člani njegove družine zaradi obstreljevanja v Gederovcih umaknili na varnejše območje. Takšne osebne zgodbe po njegovem besedilu ohranjajo spomin na strah, negotovost in pomen miru.

Tudi drugi nagrajenci so poudarjali, da prihodnost Slovenije ni ločena od njihove osebne prihodnosti. Isabella Elizabet Ivančić je izpostavila pomen znanja, izobraževanja in možnosti za oblikovanje lastne življenjske poti, Pia Bračič pa je domovino opisala kot prostor, kjer lahko posameznik kritično razmišlja, opozarja na krivice in verjame v možnost sprememb.

Skupno sporočilo nagrajenih prispevkov je, da domovina ni le nekaj, kar praznujemo ob pomembnih obletnicah, temveč tudi vsakodnevna odgovornost. Mladi so skozi osebne izkušnje in razmisleke pokazali, da si želijo družbe, v kateri bodo pomembni svoboda, sodelovanje, spoštovanje in možnost, da vsak posameznik prispeva k skupni prihodnosti.

Kulturni program in zahvala dolgoletni koordinatorki

Zbrane sta nagovorila tudi podpredsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija Ladislav Lipič in župan Občine Tišina Franc Horvat. Slovesnosti so se udeležili mentorji, ravnateljice in ravnatelji ter drugi pedagoški delavci.

Kulturni program so obogatili z branjem nagrajenih besedil. Izbrane prispevke sta predstavila učenca Osnovne šole Tišina Lara Lang in Jaša Vurcer, za glasbeni del programa pa so poskrbeli dijaki Gimnazije Murska Sobota.

Ob zaključku se je fundacija posebej zahvalila Ireni Kumer, ki je od začetka literarnih natečajev dolga leta strokovno vodila in koordinirala njihovo izvedbo. Kumer je tudi dolgoletna članica Programskega sveta ustanove.

Zaključna slovesnost je znova poudarila pomen spodbujanja mladih literarnih talentov ter ustvarjanja prostora, v katerem lahko skozi pisanje izražajo svoja stališča, razumevanje zgodovine in pogled na svet. Kot je v svojem nagovoru sporočil Nino Gumilar, je najpomembneje, da mladi dobijo priložnost, da razmišljajo samostojno in odgovore poiščejo s svojimi besedami.