FOTO: “Igrišča ne damo!”

Predvčerajšnjim smo na naš elektronski poštni naslov prejeli pisanje razočarane občanke in okoliških sosedov, ki so razočarani nad dejstvom, da otroci več ne morejo uporabljati igrišča tik ob nekdanji stavbi DOŠ II v Lendavi.

Lendavska občina je za potrebe večjega gradbenega posega, ki bo rešil težavo odvodnjavanja velikih količin meteorne vode ob večjih nalivih iz gričevnatega predela mesta, športno igrišče tik ob nekdanji stavbi DOŠ II uporabila za skladiščenje cevi, nekaj izkopanega materiala ter za parkirišče za pripadajočo gradbeno mehanizacijo. Bližnji prebivalci se seveda s tem (z lokacijo) ne strinjajo, svoje nestrinjanje pa so pokazali tudi z napisom “igrišča ne damo!”

“Otroci, ki so se celotno poletje družili in igrali nogomet ter se zabavali na igrišču za cerkvijo v središču
mesta, so jezni in žalostni, saj so jim igrišče vzeli. Pred kratkim so namreč tja naložili gradbeni material, parkirali stroje in odložili cevi,” svoje pisanje začenja ogorčena bližnja stanovalka, ki še pripomni, da ni razočarana sama, temveč tudi vsi ostali bližnji sosedje, katerih otroci so svoj prosti čas preživljali prav na tem igrišču. Občanka nadaljuje, da so ogorčeni bili celo delavci gradbenega podjetja, saj so se tudi sami spraševali, zakaj so izbrali ravno športno igrišče. “Navodila so dobili na občinski upravi,” še zatrdi.

“Otroci so si sami popravili in pritrdili nogometne gole”

“A otroci iz soseske so se odločili, da igrišča ne dajo, saj so si sami popravili in pritrdili nogometne gole in zarisali črte. Občasno so na igrišču imeli uro športa tudi učenci iz DOŠ II Lendava, koristili so ga tudi oratorijci iz župnišča,” piše občanka. Da otroci igrišča ne dajo, je bilo jasno tudi nam, ko smo pred vhodom na igrišče zagledali napis “igrišča ne damo!” z narisanim pripadajočim simbolom dvignjenega sredinca.

“Vsi vemo, da je velik problem današnje mladine, da preveč časa preživijo pred različnimi elektronskimi napravami. Tega naši otroci iz soseske niso počeli, saj so se dnevno družili, se zabavali in se igrali. Vendar po dogodkih sodeč, jim v prihodnje ne preostane nič drugega, saj so jim občinski veljaki onemogočili druženje in igranje na igrišču, ki so ga imeli tako radi. Ali niso naši otroci naša bodočnost?” v svojem pisanju zaključuje razočarana občanka.