FOTO: Budimpešta: Ob slovenskem kulturnem prazniku za program poskrbeli Lendavčani
6. februarja je Slovensko veleposlaništvo v Budimpešti, natančneje v objektu “Európa Pont” (predstavništvo Evropske komisije v Budimpešti) počastilo današnji slovenski kulturni praznik – Prešernov dan. Kulturnemu prazniku so se poklonili z razstavo ter kratkim kulturnim programom.
Na ogled so postavili umetniška dela, ki jih je 12 umetnikov iz različnih držav ustvarilo na 23. mednarodni likovni koloniji v Monoštru v organizaciji Zveze Slovencev na Madžarskem in Galerije-Muzeja Lendava. Sledil je glasbeni program violinista Petra Koše in pianista Emila Pala s priredbami ljudskih (Zrejlo je žito in Spominčice) ter modernih (Zemlja pleše, Na avtocesti) pesmi. Program je povezoval in na začetku ob klavirski spremljavi tudi odpel slovensko himno Peter Pal, akademski gledališki igralec, pevec in pesnik. Dogodka se je udeležilo več kot 100 oseb z diplomatskega zbora, slovenske skupnosti na Madžarskem, madžarskih državnih inštitucij in umetniških krogov.
Veleposlanik dr. Marjan Cencen je v osrednjem nagovoru predstavil pomen kulturnega praznika v Sloveniji. Spomnil je tudi, da bo prav na Prešernov dan uradno odprtje prve čezmejne evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica. Uvodoma je udeležence nagovoril tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Budimpešti Gábor Zupko, ki je poudaril, da mu je v posebno čast, da lahko v prostorih predstavništva gosti praznovanje slovenskega kulturnega praznika.
Umetnostni zgodovinar, mag. Pavel Toplak je predstavil 23. mednarodno likovno kolonijo v Monoštru (2024), ki se je je udeležilo 12 umetnikov iz različnih držav. Njihova umetniška dela so v okviru obeležitve slovenskega kulturnega praznika v prostorih objekta “Europa Pont” na ogled že od 23. januarja 2025 in so po pričevanju tamkajšnjih zaposlenih zbudila veliko zanimanja obiskovalcev prostora, v katerem sicer organizirajo različne dogodke tako samo predstavništvo kot druge države članice EU.
Odličen glasbeni program violinista Petra Koše in pianista Emila Pala s priredbami ljudskih (Zrejlo je žito in Spominčice) in modernih (Zemlja pleše, Na avtocesti) pesmi, sta dopolnila z džezovskimi notami. Peter Koša je v sklopu glasbenega dela predstavil osnovne značilnosti posameznih pesmi in slovenske glasbe ter na eleganten način povezal melose madžarskih (pesem Spominčice je slovenska priredba madžarske ljudske pesmi Kék nefelejcs) in slovenskih pesmi.
Program je v treh jezikih (slovenskem, madžarskem in angleškem) povezoval in na začetku ob klavirski spremljavi tudi odpel slovensko himno Peter Pal, akademski gledališki igralec, pevec in pesnik.
