Danes je velik dan za Prekmurje: Na današnji dan se je Prekmurje združilo z matičnim narodom

Danes mineva natanko 100 let od trenutka, ko je bila razglašena združitev Prekmurja s takratno Kraljevino Jugoslavijo. Temelj tega dogodka je bilo štirinajst točk takratnega predsednika ZDA Wilsona, še posebej pa je bila pomembna 10. točka, ki govori o pravici do samoodločbe tudi majhnih narodov. S prizadevanjem zavednih Slovencev, Matije Slaviča in Frana Kovačiča ter prebivalcev na tem ozemlju, je bilo Prekmurje spoznano kot kraj kjer živijo Slovenci. Nedaleč nazaj pa smo se tudi Prekmurci odločili živeti v samostojni Sloveniji na podlagi pravice do samoodločbe.

Danes mineva 100 let od združitve Prekmurja z matičnim narodom, kar je brez dvoma eden najpomembnejših dogodkov v zgodovini tega območja. Prekmurci smo takrat dejansko dobili formalni stik z ljudmi iste govorice in približno iste kulture. Prekmurje je bila je še vedno pokrajina, ki je bila zelo rodovitna, lahko je prehranila precejšnje število ljudi. Družine so bile takrat večje kot na Gorenjskem ali kjer koli drugje na slovenskem prostoru, zato niso mogli prehraniti vseh članov. Vedno se je moralo določeno število ljudi iz tega predela izseliti. Ali je to dobro ali je to prekletstvo? To je težko soditi. Gre za podobno vprašanje kot v drugih okoljih. “Leto 1919 je iz nacionalističnega zornega kota zelo pomembno. Če pa gledam kot nekdo, ki so mu blizu kulture, jeziki in dediščina, potem je to omogočilo, da se Prekmurje ni dokončno pomadžarilo. Če bi to območje v trianonski pogodbi pripadlo Madžarski, bi najbrž leta 1991 tam ostalo le še za vzorec ljudi, ki bi še govorili slovensko,” pove zgodovinar in direktor ZRC SAZU Oto Luthar.

Združitev Prekmurja s preostalo Slovenijo oz. s takratno Kraljevino Jugoslavijo, je del dogajanja po prvi svetovni vojni, ko se je skorajda celotna celina razdelila po nacionalnem načelu. V prvi polovici 19. stoletja se je rodila ideja, da skupaj sodijo ljudje z istim jezikom, približno istim načinom verovanja in istimi kulturnimi vzorci. To se je v veliki meri precej uveljavilo po koncu prve svetovne vojne, skoraj v celoti pa v 90. letih prejšnjega stoletja. Lahko rečemo, da je 20. stoletje delovalo na nacionalnem principu, na ta način je tudi Prekmurje, kjer je bilo prebivalstvo večinoma slovensko, pripadlo kraljevini SHS, pozneje pa Sloveniji. V vsakem učbeniku piše, da je k temu veliko prispeval Matija Slavič, ki je bil v zadnjem hipu priključen delegaciji, ki je odšla v Pariz. V nasprotnem primeru bi se morebiti lahko zgodilo, da bi Prekmurje ostalo v sklopu Madžarske.

Prekmurci slavijo priključitev

Prekmurje, kot del Slovenije, se je rodilo v Beltincih

“Na takratnem ljudskem zborovanju so odločitev pariške mirovne konference z 12. avgusta istega leta prepoznali kot priložnost, da odločno in glasno povedo, da so Prekmurci in s tem tudi Slovenci. Prav v naši občini je 17. avgusta 1919 vojska SHS, ki je po razpadu avstro-ogrske monarhije 12. avgusta zasedla Prekmurje, oblast predala civilni oblasti. Tako se je pri nas v občini Beltinci rodilo Prekmurje kot del Slovenije,” pojasnjujejo na beltinski občini. Že sicer pa so včeraj v Beltincih pred tamkajšnjo cerkvijo, na lokaciji, kjer se je leta 1919 zbralo več kot 20.000 narodno zavednih Prekmurcev, slavnostno odprli spominsko obeležje, danes v Črenšovcih sledi položitev venca pred tamkajšnjo občinsko zgradbo, to bo storil predsednik Republike, Borut Pahor, ob 20:30 pa sledi osrednja prireditev na dvorišču tamkajšnjega gradu.

Predsednik Državnega zbora in predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan je pred jutrišnjo osrednjo proslavo ob 100. letnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu nagovoril državljanke in prebivalce Slovenije: (ne pozabite vklopiti zvoka v levem skrajnem kotu predvajalnika)

Do prelomnega dejanja je, ob zelo domišljenem pristopu dr. Matije Slaviča, izvedenca za Prekmurje, sicer Prleka, a po babici tudi Prekmurca, torej prišlo v Parizu, ko je bila z naknadnim sklepom vrhovnega sveta mirovne konference večina ozemlja, kjer je v Ogrski živelo večinsko slovensko prebivalstvo, to je današnje Prekmurje, naknadno priključeno novi skupni državi SHS. A žal ne vse ozemlje, kajti Porabje je, vsem prizadevanjem navkljub, ostalo zunaj meja nove domovine slovenskega naroda.

Glavno in največje delo pa je bilo v prelomnih časih in že stoletja pred tem opravljeno tukaj, doma. Opravili so ga slovenski narodni buditelji – od Jožefa Klekla st. in njegovih sodobnikov do bolj ali manj znanih predhodnikov, od obeh Küzmičev do Košiča, Ivanocija, Küharjev, Baše, Klekla ml., Jeriča in mnogih drugih.

O tem so v preteklih desetletjih učeni možje in žene naše krajine že mnogo zapisali. Toda, ali informacije o teh dogodkih in njihovo sporočilo dovolj odmevajo med nami Prekmurci? Ali se dovolj zavedamo pomena dejanj in opravljenega dela naših narodnih buditeljev in braniteljev, ki so skozi stoletja med preprostim slovenskim življem na levem bregu Mure širili in ohranjali slovensko govorjeno in pisano besedo ter narodnostno pripadnost? Ali dovolj vemo in se zavedamo pomena dogodkov izpred devetih desetletij ter desetletij pred tem, pa tudi potem?

Vsem Prekmurcem ob današnjem dnevu tudi mi iskreno čestitamo!