Aleksander Marič, en izmed najstarejših članov KK Lendava: “Letno prevozim krepko čez tisoč kilometrov”

Tokrat smo se pogovarjali z Aleksandrom Maričem, nekdanjim predsednikom lendavskih upokojencev ter drugim najstarejšim članom Kolesarskega kluba Lendava. Aleksander, ki jih bo prihodnje leto maja napolnil 75, se zelo aktivno z kolesarjenjem ukvarja od leta 2006, prej pa je kolo uporabljal predvsem za vožnjo v službo.

“S kolesarstvom se aktivno ukvarjam od dne, ko sem šel v pokoj. To je od leta 2006, pred tem sem kolo uporabljal bolj ali manj za vožnjo v službo. Tega leta sem se tudi včlanil v Kolesarski klub Lendava in začel malo bolj resno,” je uvodoma dejal Aleksander Marič, ki ne skriva navdušenja nad kolesarstvom, če tudi je v pokoju. Marič prekolesari več tisoč kilometrov. “V začetnih letih kolesarjenja sem prevozil nekaj malega čez 5.000 kilometrov, letos pa okrog 2.330 kilometrov in sicer od aprila do novembra. V preostalih letih nekoliko manj.” Kolesarjem jo je sicer letos zagodla korona, padec prevoženih kilometrov beleži praktično vsak kolesarski navdušenec.

“Po poteh začnem kolesariti nekje v mesecu marcu in zaključim v jeseni, do kdaj pač vreme dopušča. Poznam kolege, ki kolesarijo tudi pozimi, a jaz tik pred pričetkom zime kolo očistim in pospravim. Letos sem kolo pospravil prvi teden v novembru,” je dejal Marič. Sogovornik, kar se samega kolesarjenja tiče, prisega na traso Pince – Lendava – Dobrovnik, “kjer pri Bukovniškem jezeru spijem kavo in se vračam v Lendavo. Drugače pa pot rad začnem v Pincah, prečkam mejo, vozim do Lentija, do Dolge vasi, Kobilja. Rad se zapeljem do Turnišča, prav tako mi godi vožnja po Medžimurju, do kopališče v Sv. Martinu na Muri. Dvakrat na leto kolesarimo čez Goričan do Madžarske, … pot velikokrat uberemo iz Lendave v Radence, pa v Selo na Goričkem, … glavnem tukaj se radi peljemo.”

Na naše vprašanje, ali vozi tudi po gričevnatem predelu občine, odgovori pritrdilno “Trikrat na leto se podam tudi po lendavskih gričih, največkrat pot pričnem v romskem naselju v Dolgi vasi, se vzpenjam po Dolacu in pot nadaljujem v Szenyeget, dol se spuščam po Karaberošu ali pa se odločim in spuščam po dolgovaških goricah,” zaključi sogovornik.