V Pomurskem muzeju na ogled pletarska dediščina Pomurja: Pomemben del zgodbe tudi Lendava in okoliške vasi
V Pomurskem muzeju Murska Sobota so včeraj odprli novo etnološko razstavo, posvečeno pletarstvu in pletenim izdelkom, ki so nekoč predstavljali pomemben del vsakdanjega življenja na podeželju....

V Pomurskem muzeju Murska Sobota so včeraj odprli novo etnološko razstavo, posvečeno pletarstvu in pletenim izdelkom, ki so nekoč predstavljali pomemben del vsakdanjega življenja na podeželju. Razstava avtorice Jelke Pšajd med drugim razkriva tudi bogato tradicijo pletenja cekrov iz ličja v dvojezičnih vaseh v okolici Lendave, kjer je ta dejavnost številnim ženskam in deklicam nekoč pomenila pomemben dodaten vir zaslužka.
Nova razstava je postavljena v treh prostorih razstavišča za občasne razstave, obiskovalcem pa predstavlja pletarske izdelke glede na materiale, iz katerih so nastali: slamo, šibje in ličje. Muzejska etnologinja Jelka Pšajd je ob pripravi razstave raziskala pletarsko dediščino Pomurja ter zbrala zgodbe o spretnosti, ustvarjalnosti in uporabnosti izdelkov, ki so jih nekoč uporabljali v gospodinjstvih in pri vsakodnevnem delu.
Med najpogostejšimi izdelki so bile košare iz šibja različnih velikosti, namenjene predvsem prenašanju poljščin. Predstavljeni so tudi viničarski koši iz Slovenskih goric, v katerih so v vinogradih prenašali gnoj, ter cekri iz ličja, značilni predvsem za petdeseta in šestdeseta leta prejšnjega stoletja.
Pletenje cekrov je bilo pomemben dodaten zaslužek tudi v okolici Lendave
Posebno zanimiv del razstave je povezan s pletarsko tradicijo v Prekmurju, predvsem v dvojezičnih vaseh v okolici Lendave in nižinskem delu pokrajine. Kot je pojasnila avtorica razstave Jelka Pšajd, je bilo pletarstvo v petdesetih letih prejšnjega stoletja zelo razširjeno, dejavnost pa je podpirala tudi država.
S pletenjem cekrov iz ličja so se ukvarjale številne ženske in deklice, ki so na ta način prispevale k družinskemu proračunu. Izdelovanje cekrov je tako predstavljalo več kot zgolj rokodelsko spretnost – bilo je tudi pomembna gospodarska dejavnost in priložnost za dodaten zaslužek na podeželju.
Naravne materiale so pozneje začeli nadomeščati trpežnejši umetni materiali, zato je pletarstvo postopoma izgubljalo nekdanjo vlogo. Kljub temu tradicija ni povsem zamrla. Danes znanje pletenja cekrov iz ličja ohranja in razvija Pomelaj na Mali Polani, kjer tradicionalno tehniko prilagajajo sodobnemu času ter ustvarjajo izdelke, ki so uporabni tudi v današnjem vsakdanjem življenju.
Od znamenitih dovžnjekov do pletenega pohištva za izvoz
Za Prekmurje je značilno tudi pletenje okrasnih izdelkov iz slame. Med kraji, kjer se je ta tradicija ohranila, posebej izstopajo Lipovci, od koder prihajajo znameniti dovžnjeki – tradicionalni slamnati okraski, ki predstavljajo pomemben del lokalne rokodelske dediščine.
Razstava pa obiskovalce popelje tudi v zgodovino nekdanjega murskosoboškega podjetja Vrba, ki je po drugi svetovni vojni do sredine petdesetih let izdelovalo različne izdelke iz šibja. Njihova kakovost je presegala lokalne okvire, saj so izdelke izvažali tudi v različne evropske države in Ameriko.
Poleg cekrov in podstavkov so izdelovali celo pletene vrtne garniture, kar priča o razvitosti in kakovosti takratnega pomurskega pletarstva.
Nova razstava tako ne predstavlja zgolj zbirke starih uporabnih predmetov, temveč pripoveduje tudi zgodbo o življenju, delu, ustvarjalnosti in gospodarski samostojnosti ljudi v Pomurju. Obenem opozarja na pomen ohranjanja rokodelskih znanj, ki bi sicer lahko utonila v pozabo, ter na dediščino, ki je še posebej močno zaznamovala tudi dvojezično območje Lendave in okolice.





