V Murskem Središću o poplavni varnosti: V čezmejnem projektu sodeluje tudi Občina Ljutomer
V hrvaškem Murskem Središću je potekalo delovno srečanje partnerjev čezmejnega projekta ODPORNI, na katerem so se posvetili nadaljnjim projektnim aktivnostim in pripravi skupnega akcijskega načrta za...

V hrvaškem Murskem Središću je potekalo delovno srečanje partnerjev čezmejnega projekta ODPORNI, na katerem so se posvetili nadaljnjim projektnim aktivnostim in pripravi skupnega akcijskega načrta za obvladovanje poplavnih tveganj. V projektu, katerega skupna vrednost presega 1,2 milijona evrov, sodeluje tudi Občina Ljutomer, pomembno vlogo pa ima še Prleška razvojna agencija. Projekt povezuje slovenske in hrvaške ustanove z namenom izboljšanja pripravljenosti na poplave in druge posledice vse izrazitejših podnebnih sprememb.
Delovnega srečanja v Murskem Središću so se udeležili župan mesta Dražen Srpak s sodelavci, predstavniki Međimurske županije, Hrvaške gorske reševalne službe (HGSS), Razvojne agencije Savinja ter podjetja Limnos, ki sodeluje pri strokovnih podlagah in pripravi akcijskega načrta.
Udeleženci so pregledali doslej izvedene aktivnosti, potrebe na terenu in nadaljnje korake pri usklajevanju projektnih partnerjev. Posebno pozornost so namenili prepoznavanju območij, izpostavljenih poplavnim tveganjem, možnostim uporabe tehničnih in sonaravnih rešitev ter učinkovitejšemu povezovanju služb in ustanov, pristojnih za zaščito in reševanje.
Pomembno vlogo imata tudi Ljutomer in Prlekija
Za pomurski prostor je projekt še posebej zanimiv zaradi sodelovanja Občine Ljutomer in Prleške razvojne agencije. Občina Ljutomer je ena izmed osmih projektnih partnerjev, Prleška razvojna agencija pa sodeluje pri povezovanju in izvajanju projektnih aktivnosti. Projekt tako vključuje tudi območje Prlekije, kjer je zaradi bližine reke Mure in izpostavljenosti poplavnim tveganjem vprašanje pripravljenosti na naravne nesreče še posebej pomembno.
Poleg Občine Ljutomer in Prleške razvojne agencije v projektu na slovenski strani sodelujejo še vodilni partner Razvojna agencija Savinja ter Občina Žalec. Hrvaški del partnerstva sestavljajo Hrvaške vode, Mesto Mursko Središće, Međimurska županija in Hrvaška gorska reševalna služba – Postaja Čakovec.
Projekt ODPORNI, katerega polni naziv je “Odpornejši s sistemom samozaščite in obvladovanjem poplavnih tveganj s čezmejnim sodelovanjem,” se izvaja v okviru programa Interreg Slovenija–Hrvaška 2021–2027. Njegova skupna upravičena vrednost znaša 1.224.237,16 evra, od tega je 979.389,70 evra oziroma 80 odstotkov zagotovljenih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja od 1. marca 2026 do 31. avgusta 2028.

Več opreme, usposabljanj in skupnih vaj
Osrednji namen projekta je okrepiti odpornost lokalnih skupnosti na poplave in druge ekstremne vremenske pojave. To želijo partnerji doseči z izboljšanjem samozaščitnega ravnanja prebivalcev, nadgradnjo sistema civilne zaščite, izobraževanjem, nabavo potrebne opreme ter tesnejšim čezmejnim sodelovanjem.
Med predvidenimi rezultati so nabava in posodobitev opreme za civilno zaščito, usposabljanje pripadnikov pristojnih služb ter izvedba skupnih čezmejnih vaj. Predvidena je tudi vzpostavitev varnih točk, opremljenih z opremo SOS, izboljšanje obveščanja prebivalcev in uporaba rešitev, temelječih na naravnih procesih, s katerimi bi lahko dolgoročno zmanjšali poplavna tveganja.
Pomemben del projekta predstavlja priprava skupnega akcijskega načrta. Ta bo temeljil na strokovnih analizah, razpoložljivih podatkih in prepoznanih potrebah na terenu ter bo določil prednostne naloge in smernice prihodnjega ukrepanja.
Za območje ob reki Muri, tako na slovenski kot hrvaški strani, je sodelovanje še posebej pomembno. Poplavne vode namreč ne poznajo državnih meja, zato sta pravočasna izmenjava informacij in usklajeno delovanje pristojnih služb ključna za učinkovito zaščito prebivalcev, njihovih domov, infrastrukture in premoženja.
Projekt ODPORNI tako predstavlja dodatno priložnost za krepitev pripravljenosti na naravne nesreče tudi v Prlekiji in širšem pomurskem prostoru ter za vzpostavljanje dolgoročnih rešitev, ki bodo koristile prebivalcem na obeh straneh meje.





