Predstavnikom medijev se je včeraj predstavila mag. Ksenija Škrilec, kandidatka za članico občinskega sveta ter Sveta MSNSOL

V kavarni Gledališke in koncertne dvorane Lendava se je včerajšnji dopoldan predstavnikom medijev predstavila mag. Ksenija Škrilec, kandidatka za članico Sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava (MSNSOL) ter za občinski svet na listi Povezani – Összefogva Helene Antolin Tibaut. Mag. Škrilec se je prisotnim predstavila v sproščenem pogovoru.

V kavarni Gledališke in koncertne dvorane Lendava se je včeraj dopoldne predstavila mag. Ksenija Škrilec, kandidatka za članico Sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava (MSNSOL) ter za občinski svet na listi Povezani – Összefogva Helene Antolin Tibaut. V sproščenem pogovoru s predstavniki medijev je predstavila svoje izkušnje, poglede na razvoj lokalnega okolja in prednostne naloge, ki bi jim namenila pozornost ob izvolitvi.

Škrilec je več kot tri desetletja delovala na področju mednarodnih odnosov in diplomacije. Bila je veleposlanica Republike Slovenije na Madžarskem in v Bolgariji s sedežem v Budimpešti ter pozneje v Avstriji. Delovala je tudi na različnih vodstvenih položajih na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, med drugim na področjih evropskih politik, gospodarske diplomacije, podnebne diplomacije in mednarodnega sodelovanja. V zadnjem obdobju je sodelovala tudi pri slovensko-bavarskem sodelovanju.

Čeprav jo je poklicna pot vodila v mednarodni prostor, poudarja, da je ves čas ostala povezana z domačim okoljem. Odraščala je v Trimlinih, Lendavo pa še vedno razume kot svoj dom. Pridobljene izkušnje, strokovno znanje in mednarodne povezave želi zdaj še neposredneje usmeriti v razvoj občine ter v dobro madžarske narodne skupnosti in vseh prebivalcev.

Več povezovanja in učinkovitejše zastopanje interesov

Med osrednjimi cilji svoje kandidature izpostavlja okrepitev sodelovanja med izvoljenimi predstavniki posameznih naselij, madžarskimi samoupravnimi narodnimi skupnostmi ter občinskimi in narodnostnimi ustanovami. Po njenem mnenju lokalno okolje ne potrebuje novih vzporednih struktur, temveč predvsem boljše povezovanje obstoječih ustanov, znanja in programov ter učinkovitejše zastopanje skupnih interesov na lokalni, državni in mednarodni ravni.

Posebno pozornost namenja uresničevanju pravic avtohtonih narodnih skupnosti v vsakdanjem življenju. Med pomembnimi področji navaja kakovost dvojezičnega izobraževanja, uporabo madžarskega jezika v upravi in javnih storitvah ter boljše izkoriščanje priložnosti, ki jih dvojezičnost ponuja gospodarstvu, turizmu, zaposlovanju in mednarodnemu sodelovanju.

Dvojezičnost po njenem prepričanju ni zgolj vrednota, ki jo je treba ohranjati, temveč tudi razvojna prednost Lendave in širše regije. Prav zato si želi, da bi jo lokalno okolje bolj načrtno vključevalo v razvojne projekte in vsakodnevno delovanje ustanov.

Predlog treh odprtih forumov

Za širšo vključenost prebivalcev in različnih organizacij predlaga ustanovitev treh rednih odprtih forumov, namenjenih gospodarstvu, izobraževanju in kulturi. Ti bi omogočali sodelovanje lokalnih ustanov, podjetij, strokovnjakov, društev, civilnodružbenih organizacij in zainteresiranih prebivalcev pri oblikovanju konkretnih pobud.

Več priložnosti za mednarodno povezovanje bi po njenem mnenju morala dobiti tudi lokalna društva. V sodelovanje želi vključiti ljudi, ki danes živijo v Ljubljani, Budimpešti, na Dunaju ali drugod, vendar so še vedno povezani z domačim okoljem. Njihovo znanje, izkušnje in poznanstva bi lahko predstavljali pomemben vir novih zamisli in razvojnih priložnosti.

Med prednostnimi nalogami izpostavlja tudi dejavnejše vključevanje mladih v delo skupnosti, da bi lahko razvijali lastne pobude in pridobivali nove izkušnje. Ob tem opozarja na potrebe starejših, zlasti glede dostopnosti socialnih, zdravstvenih in drugih javnih storitev ter možnosti uporabe maternega jezika. Kot pomembni načeli delovanja skupnosti navaja pregledno odločanje, odgovorno upravljanje sredstev in reden dialog s prebivalci.

Več evropskih projektov in konkretnih koristi za prebivalce

Škrilec vidi pomembne razvojne možnosti tudi v čezmejnem sodelovanju in evropskih programih. Madžarska narodna skupnost bi po njenem mnenju lahko prevzela dejavnejšo pobudniško vlogo pri pripravi projektov, ki bi povezovali občino, izobraževalne in kulturne ustanove ter gospodarstvo.

Poleg programa Interreg predlaga večjo pozornost neposrednim razpisom Evropske unije, med drugim v okviru programov Erasmus+, Ustvarjalna Evropa, LIFE in Obzorje Evropa. Za uspešno sodelovanje bi bili potrebni dobro pripravljeni projektni predlogi, ustrezna strokovna usposobljenost in mednarodna partnerstva.

Pri razvojnih naložbah se ji zdi pomembno, da bi koristi občutilo tudi lokalno prebivalstvo. Med drugim izpostavlja ustvarjanje delovnih mest, možnosti usposabljanja, vključevanje lokalnih podjetij ter spoštovanje jezikovnih pravic in okoljskih standardov. Javnost bi morala biti o načrtovanih projektih pravočasno in pregledno obveščena.

Lendava kot povezovalni most v Srednji Evropi

Del svojih dosedanjih diplomatskih izkušenj je Škrilec že usmerjala v mednarodno prepoznavnost Lendave in njenih ustanov. Kot pomemben primer izpostavlja sodelovanje z Galerijo-Muzejem Lendava pri pripravi razstave Slovenian Connection, ki je bila leta 2016 predstavljena v budimpeštanski umetnostni galeriji Műcsarnok. Pri tem je lendavska ustanova prevzela tudi naloge nacionalnega pomena.

Med dosežki, ki so prispevali k večji prepoznavnosti lokalnega okolja, omenja tudi mednarodne predstavitve umetnikov Ferenca Királya, Zdenka Huzjana, Stefana Galiča in Cvetke Hojnik. Izpostavlja še vzpostavitev pobratenja z Budimpešto, prizadevanja za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Muraba ter sodelovanje pri pripravi kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture.

Prepričana je, da ima madžarska narodna skupnost v Prekmurju pomembno povezovalno vlogo med Slovenijo, Madžarsko in širšim srednjeevropskim prostorom. S svojimi izkušnjami želi prispevati k nadaljnjemu razvoju čezmejnega sodelovanja, evropskih projektov in dialoga z drugimi manjšinskimi regijami.

Med pomembnimi izzivi za prihodnost Lendave vidi tudi boljšo prometno povezanost z Ljubljano in drugimi deli Slovenije. Opozarja predvsem na pomanjkljive povezave javnega potniškega prometa in odsotnost neposredne povezave s slovenskim železniškim omrežjem, kar po njenem zahteva skupno zastopanje interesov in dolgoročne rešitve.

Od obrobja do srednjeevropskega stičišča

Škrilec meni, da ima Lendava zaradi svoje lege na stičišču več držav in kultur velik potencial, ki še ni v celoti izkoriščen. Njen cilj je samozavestna, odprta in povezana madžarska narodna skupnost, ki ohranja svoj jezik, kulturo in identiteto, hkrati pa dejavno sodeluje pri razvoju Lendave, Prekmurja in Slovenije.

Svojo kandidaturo tako utemeljuje na povezovanju lokalnih izkušenj z mednarodnim znanjem ter na prepričanju, da lahko tesnejše sodelovanje ustanov, prebivalcev in gospodarstva prispeva k večji prepoznavnosti regije in novim razvojnim možnostim.