Upravno sodišče zavrnilo tožbo Občine Lendava glede dokumentacije Vinariuma in Zipline Vinariuma
Upravno sodišče Republike Slovenije je zavrnilo tožbo Občine Lendava zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca, ki je občini naložil delni dostop do pogodbe in aneksov, povezanih z upravljanjem Stolpa Vinarium in Zipline Vinarium. Sodišče je pritrdilo Informacijskemu pooblaščencu, da zahtevana pogodba ne predstavlja dokumenta, povezanega z notranjim delovanjem občine, finančne postavke iz pogodbe pa sodijo med informacije, ki morajo biti javne in pregledne.
Občina je njegovo zahtevo 28. januarja zavrnila. Pred tem mu je ponudila vpogled v celotno pogodbeno in spremljajočo dokumentacijo na sedežu občine, vendar je Dominić vztrajal pri posredovanju dokumentov po elektronski poti, saj je zahtevo vložil na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).
Občina je svojo odločitev med drugim utemeljevala s tem, da pogodba po njenem mnenju vsebuje specifične pogodbene rešitve, ki odražajo notranje strateške odločitve glede najema nepremičnine in izvajanja storitev. Menila je tudi, da bi razkritje pogajalskih izhodišč, modela financiranja in drugih pogodbenih določil lahko povzročilo motnje pri prihodnjih postopkih oddaje objekta v najem.
Informacijski pooblaščenec dovolil delni dostop
Dominić se je zoper odločitev občine pritožil Informacijskemu pooblaščencu. Ta je njegovi pritožbi delno ugodil in dovolil dostop do pogodbe ter petih aneksov, pri čemer je odredil prekritje imen, priimkov in delovnih mest zaposlenih, navedenih v enem od dodatkov.
Informacijski pooblaščenec je ocenil, da pogodba in aneksi ne sodijo pod izjemo glede dokumentov, povezanih z notranjim delovanjem organa. Po njegovi presoji pogodba ureja zunanje delovanje občine, saj gre za pravni posel z najemnikom, poleg tega pa je bil osnutek pogodbe že predhodno objavljen na spletni strani občine.
Pomemben del odločitve se je nanašal tudi na javnost podatkov o ravnanju z občinskim premoženjem. Informacijski pooblaščenec je poudaril, da je ravnanje s stvarnim premoženjem lokalnih skupnosti po zakonu javno, podatki o porabi javnih sredstev pa sodijo med informacije, ki so praviloma javne.
Občina odločitev izpodbijala na Upravnem sodišču
Občina Lendava je nato vložila tožbo na Upravno sodišče. Predlagala je, naj sodišče odločbo Informacijskega pooblaščenca spremeni tako, da Dominićevo pritožbo v celoti zavrne in potrdi prvotno odločitev občine, podredno pa je zahtevala odpravo odločbe.
Občina je v tožbi vztrajala, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki predstavljajo rezultat notranjih strokovnih analiz, vrednotenj in odločitev ter odražajo poslovno in razvojno strategijo občine. Po njenem mnenju bi razkritje lahko razkrilo pogajalska izhodišča, način oblikovanja pogodbenih tveganj, model financiranja in delitve prihodkov ter vplivalo na prihodnje postopke oddaje objekta.
Občina je opozorila tudi na Dominićevo funkcijo občinskega svetnika in navedla, da v okviru svoje funkcije že prejema odgovore na vprašanja. V nadaljevanju postopka je izrazila tudi pomisleke glede morebitne javne objave oziroma uporabe pridobljenih informacij na družbenih omrežjih.
Alen Dominić
Sodišče: najemna pogodba ni dokument notranjega delovanja
Upravno sodišče argumentom občine ni sledilo. Presodilo je, da najemna pogodba ni interni akt in ne predstavlja notranjega delovanja oziroma razmišljanja občine.
Sodišče je poudarilo, da so bila pogajanja o finančnih pogojih najema sicer izvedena, vendar ta pogajanja niso predstavljala notranjega delovanja občine, saj je šlo za pogajanja z zunanjim subjektom. Finančne rešitve v pogodbi so bile rezultat dogovora med občino in najemnikom, posamezne finančne postavke pa določajo pogoje, ki jih mora izpolniti najemnik.
Po presoji sodišča občina prav tako ni izkazala konkretnih motenj v svojem notranjem delovanju. Kot je zapisano v sodbi, je občina zgolj pavšalno navajala skrb glede prihodnjega poslovanja pri oddajanju nepremičnine v najem in svojega pogajalskega položaja, kar pa po presoji sodišča ne spada v notranje delovanje organa.
Finančne postavke morajo biti javne in pregledne
Sodišče je posebno pozornost namenilo finančnim postavkam iz najemne pogodbe. Ugotovilo je, da predstavljajo podlago za prihodek občinskega proračuna in so zato del oziroma vir finančnega poslovanja občine, “ki mora biti javno in pregledno.”
Pri tem se je sklicevalo tudi na Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki določa, da je ravnanje s stvarnim premoženjem javno. Med takšno ravnanje sodijo pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najem premoženja.
Sodišče je pritrdilo tudi stališču Informacijskega pooblaščenca, da zahtevani dokumenti oziroma informacije v njih ne predstavljajo poslovne skrivnosti, saj informacij, ki so po zakonu javne, ni mogoče določiti kot poslovno skrivnost.
Pri dostopu ni pomembno, kdo je prosilec
Sodišče je potrdilo tudi načelo tako imenovanega univerzalnega prosilca. ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, pri čemer zahteve ni treba utemeljevati s pravnim ali drugim osebnim interesom.
To pomeni, da pri odločanju o dostopu niso pomembne osebne okoliščine prosilca, razlog, zaradi katerega želi dokumente, ali način, na katerega jih namerava uporabiti.
Sodišče je ob tem ugotovilo, da je Informacijski pooblaščenec dejansko stanje pravilno ugotovil in pravilno odločil tudi o delnem dostopu do dokumentov. Občina v tožbi njegove odločitve o delnem dostopu konkretno niti ni prerekala.
Tožba občine zavrnjena
Upravno sodišče je tako presodilo, da je bila odločba Informacijskega pooblaščenca pravilna in zakonita, ter tožbo Občine Lendava zavrnilo kot neutemeljeno. Vsaka stranka v postopku nosi svoje stroške.
Sodbo je 18. septembra 2026 izdala višja sodnica Mojca Medved Ladinek. V pravnem pouku je navedeno, da pritožba zoper sodbo ni dovoljena.
Dominić: “Zakaj je bilo treba iti vse do Upravnega sodišča?”
Alen Dominić je po objavi sodbe poudaril, da je dokumentacijo zahteval kot občinski svetnik in da je šlo po njegovih besedah za dokumentacijo, povezano z upravljanjem občinskega premoženja in javnega denarja.
“Od vsega začetka sem zahteval samo dokumentacijo, povezano z upravljanjem občinskega premoženja in javnega denarja. Zato me veseli predvsem to, da smo sedaj dobili zelo jasno sodno presojo,” je zapisal v sporočilu za javnost.
Ob tem se sprašuje, zakaj je občina po odločbi Informacijskega pooblaščenca dokumentacijo izpodbijala še pred Upravnim sodiščem ter kdo je sprejel odločitev za vložitev tožbe in koliko je sodni postopek stal občinski proračun.
Dominić je ob tem napovedal tudi pričakovanje odgovorov na njegova predhodno zastavljena svetniška vprašanja glede občinskih plačil, povezanih z upravljanjem Vinariuma in Zipline Vinariuma. Po njegovih navedbah je Občina odgovore na ta vprašanja vezala na zaključek upravnega spora.
Po pravnomočni odločitvi Upravnega sodišča je tako vprašanje dostopa do zahtevane dokumentacije zaključeno, pri čemer je sodišče izrecno potrdilo, da pogodba ni dokument notranjega delovanja Občine ter da morajo biti podatki o finančnem poslovanju občine, povezani z ravnanjem z njenim premoženjem, javni in pregledni.
