FOTO: Krvodajalstvo: Nova pomurska stokratnika!

Prostovoljno krvodajalstvo ostaja ena najplemenitejših oblik pomoči sočloveku. Poseben mejnik sta v teh dneh dosegla Andrej Houk iz Radenec in Srečko Lukovnjak Kramberger iz Ljutomera, ki sta darovala že svojo 100. enoto krvi.

Ob jubilejni, stoti darovani enoti krvi so se jima predstavniki krvodajalske organizacije in zdravstvenega sistema zahvalili za njun izjemen prispevek k ohranjanju zalog krvi ter pomoči številnim bolnikom, ki jo potrebujejo pri zdravljenju in reševanju življenj.

Andrej Houk in Srečko Lukovnjak Kramberger s svojo humanostjo, nesebičnostjo in vztrajnostjo predstavljata zgled prostovoljstva in solidarnosti. Stokrat darovana kri ni le številka, temveč odraz dolgoletne predanosti pomoči ljudem v stiski. Vsak odvzem krvi lahko pomaga več bolnikom, zato je njun prispevek v vseh teh letih neprecenljiv.

Njuno dejanje je tudi pomemben opomin, da lahko posameznik z razmeroma majhnim dejanjem pomembno vpliva na življenja drugih. Krvodajalstvo namreč ostaja nenadomestljiv vir pomoči, saj krvi ni mogoče umetno proizvesti, zato so redni krvodajalci ključnega pomena za delovanje zdravstvenega sistema.

Dosežek obeh jubilantov je navdih za širšo skupnost in spodbuda mlajšim generacijam, da se odločijo za prostovoljno darovanje krvi. Prav redni krvodajalci dokazujejo, da solidarnost, skrb za sočloveka in pripravljenost pomagati ostajajo pomembne vrednote tudi v današnjem času.

Kot je bilo moč slišati, se oba zavedata, da s tem rešujeta življenja, s krvodajalstvom pa seveda (še) ne nameravata odnehati. Za vsakega krvodajalca 100-kratnika je v murskosoboški bolnišnici pripravljen sprejem in pogostitev, kar je že tradicija, tako pa je bilo tudi tokrat. V Enoti za transfuzijsko dejavnost Murska Sobota se zavedajo, da je stike z dolgotrajnimi krvodajalci potrebno negovati, mlade pa k darovanju spodbujati.

Slovenija se s številom krvodajalcev sicer uvršča v evropsko povprečje in kar se zalog tiče, smo zaenkrat samozadostni. In kdo lahko postane krvodajalec?

• Odrasli med 18 in 65 let (v nekaterih primerih tudi starejši ali mlajši, če so zdravi).
• Tisti, ki tehtajo vsaj 50 kilogramov.
• Osebe brez resnih kroničnih bolezni ali nalezljivih bolezni.
• Ljudje, ki niso jemali določenih zdravil ali niso bili izpostavljeni določenim tveganjem v zadnjem času (kot so kirurški posegi, tetovaže, obiski določenih držav).