Bogojina: Predstavili vpis telovske procesije v Register nesnovne kulturne dediščine
Telovska procesija je bila pred dnevi vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine, s čimer je pridobila pomembno nacionalno priznanje kot del žive verske in kulturne dediščine. Ob tej priložnosti je v Plečnikovi cerkvi v Bogojini potekala tiskovna konferenca, na kateri so sodelovali predstavniki Župnije Bogojina, TIC Moravske Toplice, Pomurskega muzeja Murska Sobota ter lokalne skupnosti.
Procesije obeležujejo praznik, ki ga Katoliška cerkev praznuje na četrtek po nedelji Svete Trojice. Po slovesni péti maši verniki v sprevodu ob petju evharističnih pesmi, branju evangelijev in blagoslovih hodijo okoli cerkve ali po kraju. Osrednje jedro procesije predstavljajo štirje na prostem postavljeni oltarji, bogato okrašeni z zelenjem in cvetjem. Pri vsakem oltarju se bere evangelij in moli za blagoslov ljudi, domov, polj ter celotne skupnosti.
Pomen za destinacijo Moravske Toplice
Na novinarski konferenci so sodelovali dr. Andrej Lažeta, župnik Župnije Bogojina kot nosilec vpisane enote, Janja Bürmen iz TIC Moravske Toplice kot pobudnica vpisa, etnologinja Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota kot strokovna podpora pri vpisu ter Jure Jurinič, organist, župljan in predstavnik KUD Jožef Košič Bogojina.
Janja Bürmen je predstavila širše razvojno ozadje pobude za vpis. Poudarila je, da destinacija Moravske Toplice svojo identiteto gradi na trajnostnih načelih in je vključena v Zeleno shemo slovenskega turizma, ki poudarja tudi vlogo kulture kot temeljnega nosilca prepoznavnosti prostora.
“Vpis v Register nesnovne kulturne dediščine ne pomeni zgolj priznanja, temveč tudi odgovornost skupnosti za njeno aktivno varovanje,” je izpostavila. Telovska procesija je bila po strokovni presoji izbrana kot najbolj reprezentativen izraz lokalne dediščine, vloga za vpis pa je bila pripravljena v sodelovanju s Pomurskim muzejem Murska Sobota in Župnijo Bogojina.
Sakralni pomen in simbolika
Dr. Andrej Lažeta je poudaril, da telovske procesije izhajajo iz srednjeveških praks in sodijo med najslovesnejše oblike javnega izražanja vere. V procesiji sodelujejo duhovnik z Najsvetejšim, ministranti, pevci in verniki. Posebno simboliko imajo štirje oltarji, postavljeni na vse štiri strani neba, kjer potekajo skupne molitve in blagoslovi.
Procesijo spremljajo simbolni elementi, kot so križ, bandere, nebo (baldahin) in monštranca z Najsvetejšim, poseben pečat pa ji dajejo tudi otroci, ki posipajo cvetne lističe. Praznik je za katoliško skupnost pomemben, saj obuja spomin na evharistijo in Kristusovo navzočnost v hostiji in vinu.
Čeprav se telovske procesije po Sloveniji razlikujejo glede na lokalne navade, bogojanska ohranja značilnosti podeželske procesije, ki vključuje tudi prošnje za blagoslov polj, vinogradov in človeškega dela.
Strokovni vidiki in preplet tradicije
Etnologinja Jelka Pšajd je pojasnila strokovne vidike vpisa ter pomen dokumentiranja in varovanja nesnovne dediščine. Izpostavila je, da se pri telovskih procesijah prepletata katoliško obredje in ljudska tradicija. Poleg verskega obreda so prisotni tudi elementi krašenja poti, oltarjev in domov ter simbolno verovanje v zaščitno moč blagoslovljenega zelenja in cvetja.
Kljub prekinitvam po drugi svetovni vojni so telovske procesije v zadnjih desetletjih znova zaživele v javnem prostoru in danes pomembno prispevajo k povezovanju skupnosti ter prenosu dediščine na mlajše generacije.
Posebnost Bogojine: Petje in pritrkavanje
Jure Jurinič je opozoril na pomembno vlogo cerkvenega petja in dediščino pesmi organista Ignacija Maučeca. Lokalna posebnost bogojanske procesije sta tudi pritrkavanje ter ohranjanje Maučecovih cerkvenih pesmi, ki dajejo praznovanju poseben zvočni pečat.
Vpis v register predstavlja pomemben korak k dolgoročnemu ohranjanju te dediščine, odpira pa tudi možnosti za njeno raziskovanje, promocijo in vključevanje v širši prostor. Ob tem destinacija Moravske Toplice ne izpolnjuje zgolj meril trajnostne sheme, temveč zavestno gradi zgodbo okolja, ki spoštuje kulturno dediščino in jo ohranja za prihodnje rodove.
