Izšla je knjiga, roman Sovje noči – Pogovori z Marselom, delo domačinke Sandre Habjanič Kasaš

Knjigo, ki je nastajala 28 let, je avtorica začela pisati v Gaberju, februarja 1997. Pisanje in opisovanje dogodkov se je skupaj z njo selilo po velikem delu sveta, nakar je njeno družino februarja 2023 doletela tragedija, umor, ki je pretresel Slovenijo.

“Marsel je bil moj prvi in dolgo časa edini nečak. Tedaj si nisem znala predstavljati, da bi kdaj imela svojega lastnega otroka, saj sem kot popotnik in raziskovalec, bila razpeta med Švico, Kanado, ZDA, Italijo… Zdelo se mi je neodgovorno imeti dojenčka ali otroka in se vsakih par mesecev seliti. Mali, večno nasmejan in dobrodušen Marsel mi je življenje obrnil na glavo – tik pred njegovim rojstvom sem bivala v Kanadi, pri Indijanskem plemenu Ojibwa. Ne bom nikoli pozabila, kako sem nenadoma dobila impulz, tisti dobro mi znani notranji poziv, da moram takoj domov, v domače Prekmurje in da ne smem odlašati niti sekunde. Do prvega belskega naselja in do prve asfaltirane poti je bilo par ur vožnje z lesenim čolnom po mogočni Francoski reki… Samo nekaj ur po tistem, ko sem končno prestopila prag domače hiše v Gaberju, se je rodil Marsel. Kmalu nato sem vzela v roke pero in začela pisati. Nisem se ustavila – vse do tedaj, ko sem izvedela za grozljiv umor in začela umirati tudi sama. Ko se je vse raztreščilo, vse ustavilo, živa je bila samo še nepopisna, skeleča bolečina, se je začel oglašati glas: ‘Knjiga je končana, zdaj je končana… dokončaj jo.’ In sem jo, v strašnih, nepopisnih mukah. Za Marsela, za družino, za človeštvo,” uvodoma pove avtorica.

Na vprašanje, kaj je sporočilo, namen njene knjige, Sandra odgovori:

“Pomagati ljudem … Pomagati tistim, ki trpijo, obupujejo, žalujejo in vsem tistim, ki se jim godi krivica.  Pa tudi tistim, ki se jezijo ali sovražijo, ter tistim, ki ne zmorejo odpustiti in so ujetniki zavisti, maščevanja … Lahko pomaga celo tistim, ki imajo vsega dovolj, so zdolgočaseni ali pa apatični in depresivni. Vsak, ki bo prebral in začutil knjigo, bo začutil tudi olajšanje. Zato, da je živ in da so živi tudi njegovi ljubi. Ne glede na to, ali v tej realnosti, na tem planetu, ali pa v nekem drugem svetu … Morda najpomembnejši stavek, ki sem ga zapisala in je eden od ključev do razsvetljenja, je zadnji stavek. Da pa bi ga zares razumeli, zares začutili, je potrebno prebrati vseh 265 strani.”

Zakaj naslov Sovje noči?

“Sove so modra, skrivnostna, z mistiko in drugimi svetovi povezana bitja, ki so najbolj dejavna ponoči. Sama sem z njimi močno povezana in ni čudno, da sem kot triletna deklica imela za prijateljico ogromno sovo. V času, ko smo živeli v stari Palotaševi hiši v Trimlinih, tam, kjer je sedaj industrijska cona, me je obiskovala sova. Ko so odrasli ugotovili, da imam jasnovidne sanje, so govorili, da je to zaradi sove. Moj oče, Marsel in jaz vemo, da je resnica nekoliko drugačna – in sove to vedo, zaznavajo, čutijo. Moje, mnogokrat srhljivo jasnovidne sanje, se dogajajo med 4. in 5. uro zjutraj – niti minuto prej ali kasneje. To je čas, ko se noč začne prevešati v dan in čas, ko sove končajo z delom …,” razlaga avtorica.

Kakšni so načrti, morda še kakšna knjiga?

“Pisanje je moje poslanstvo. Pišem od majhnega in upam, da mi bo to dano do konca življenja. Koliko mojih zapisov, misli, sporočil in besedil bo objavljenih, pa je seveda odvisno od ljudi. Od tega, koliko bodo brali, hoteli, želeli videti, vedeti, kaj sporočam. Zame pisanje ni vprašanje, ker to počnem zaradi sebe in svoje notraje potrebe; pišem zaradi sebe, objavljam pa zaradi drugih, ko in če se pojavi želja, prošnja nekoga drugega. Marsel je bile eden redkih, ki je vedel, kaj, o čemu pišem in edini, ki me je vseh 26 let, vse svoje življenje, bodril, nagovarjal, prosil, da napišem in izdam knjigo. Dva tedna pred smrtjo, bilo je v nedeljo, 22. januarja 2023, sem mu na družinskem kosilu v lendavski Belli Venezii obljubila, da bom nikoli dokončano knjigo končno dokončala … O tem najinem zadnjem srečanju in o tem, kaj vse sem morala prestati, da sem svojo obljubo izpolnila, pišem v romanu, po katerem bo nekoč posnet tudi film. In ravno zato si sedaj prizadevam najti prevajalce, take, ki bodo razumeli in čutili do neba segajoč “sovji skovik” ter roman, napisan po resničnih dogodkih, ponesli po svetu. Vsak cent od vsake prodane knjige je namenjen prevodom v madžarski, nemški, angleški … jezik in hvala vsem, ki mi z nakupom ali prijazno, vzpodbudno besedo, pri tem pomagate.”

Na vprašanje ali je že kaj odzivov in kakšni so komentarji tistih, ki so knjigo že prebrali, avtorica Sandra Habjanič Kasaš odgovori: “Ljudje se zahvaljujejo, čestitajo, me ustavljajo, sprašujejo. Tisti, ki so knjigo prebrali ali pa jo ravnokar berejo pravijo, da ne morejo nehati čitati. Da požirajo vse napisano, da v zgodbah najdejo, vidijo sebe, da hkrati jočejo in se smejijo, ter da so na koncu olajšani, bolj hvaležni, bolj sočutni. Knjiga dokazuje, da upanje JE – tudi tedaj, ko se zdi, da ni več ničesar in nikogar, ki bi nam lahko pomagal. Je dokaz, da upanje za boljši, bolj pravični svet še JE! Upam si trditi, da se v vsakem, ki prebere Sovje noči in ki prisluhne mojim pogovorom z Marselom, nekaj premakne. Tisto, čemur se reče Srce…”

Knjigo Sovje noči – Pogovori z Marselom, najdete v knjižnicah (Lendava, Murska Sobota…) in v trgovinah Hungarikum ter v Sončnici, trgovini za zdravo življenje v MS (pri BTC). Knjigo je izdal Zavod Droplja.

Naslovna fotografija: Vlado Sofronievski