FOTO: Marijino drevo pri Radmožancih: 70 let, odkar naj bi se prikazala devica Marija

Marijino drevo imenujejo lepo urejeno turistično in romarsko območje na robu Črnega loga pri Radmožancih. To je postalo znano in tudi zelo obiskano leta 1947, ko naj bi se revnemu pastirju Jozsefu Füleju na hrastu prikazala Devica Marija.

Pred približno dvema desetletjema so tam uredili spominsko obeležje, nekakšno leseno kapelico, v kateri je ohranjen ostanek hrasta, na katerem so, poleg svetlobe, videli obris ženske v morem ogrinjalu. Na plošči ob kapelici je zapisano pričanje Fülejeve vnukinje: “Moj ded, revni vdovec, ki mu je žena umrla pri petem porodu, je 15. junija 1947, na dan sv. Vida, na tem mestu pasel krave. Med pašo je sedel na štoru in razmišljal o svoji žalostni usodi. Naenkrat je začutil, kako mu neznana sila potiska brado navzgor. Pogledal je kvišku in na hrastu, ki mu od takrat okoliški prebivalci pravijo Marijino drevo, zagledal Mater božjo z rožnim vencem v roki. Poklical je druge pastirje in jim povedal o svojem videnju. Vest o Marijinem prikazovanju se je hitro razširila. Iz vse Slovenije in tudi Hrvaške so prihajali ljudje, da bi tudi sami videli čudež.”

Le streljaj od tega mesta, je nekoč krave pasel tudi Ferenc Göncz, ki se pripovedovanja Füleja še zelo dobro spominja. Po tistem, ko se je vest o dogodku razširila, je kraj obiskovalo vse več ljudi. Sam sicer Marije ni videl, a je slišal pričevanja mnogih, ki so govorili kot Füle. Tedanja oblast je seveda romarje od tam odganjala, jih pretepala in med drugim tudi vozila na prisilno delo. Tako Füleja kakor tudi nekaj drugih, so kmalu za tem odpeljali v zapore v Lendavo. Iz tistih časov je znana legenda, ki pravi, da je nek zapornik našel rožni venec, spet druga pa pravi, in to so takrat potrdili tudi sosedje, a je med umiranjem nad Fülejevo hišo krožil beli golob. V okolici so sicer že takrat opravili golosek, to drevo pa je ostalo, saj ga noben ni upal posekati.

Videnja in dogodki so sicer v črnem logu menda zelo različni. Od čudežne ozdravitve sedemletnice, do ženske s pojočim pevskim zborom. Med drugim tudi o vojnem ujetniku, ki je hrast želel posekati, pa mu je roka ohromela. Kljub prepovedi v tistih časih so ljudje Marijino drevo vseeno obiskovali. Nekateri iz zanimanja, spet drugi so ga obiskovali v stiski. Tja romarji seveda prihajajo še danes.

Marijino drevo je tri kilometre od naselja Radmožanci, do njega pa je mogoče priti tudi skozi Črni in Polanski log iz Velike Polane, od koder so prav tako prihajali in pred organi pregona tudi lažje pobegnili. Danes je Marijino drevo tik ob avtocesti med Mursko Soboto in Lendavo, iz Radmožancev pa do njega vodi pot prek nadvoza nad avtocesto. Minulo nedeljo je Dobrovniška župnija tam pripravila dogodek, ob 70. obletnici.

Foto: Janez Biro