31. januar, Dan brez cigarete
Danes, 31. januarja, obeležujemo Dan brez cigarete, ki lahko vsem kadilcem pomeni priložnost in spodbudo za opustitev kajenja. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da je opustitev kajenja koristna za zdravje v kateremkoli starostnem obdobju, največje koristi za zdravje pa posameznik izkusi, če kajenje opusti pred 40. letom starosti.
V Sloveniji kadi skoraj četrtina odraslih prebivalcev, ki so v večini primerov začeli kaditi že kot najstniki. Večina jih kadi redno, vsak dan. S tobačnim dimom vdihavajo prek 7.000 kemičnih strupenih, rakotvornih in dražilnih sestavin v obliki plinov ali delcev, vsaj 60 od njih je rakotvornih. “Škodljive snovi v tobačnem dimu, ki ga vdihava kadilec, so vzrok številnih bolezni – različnih vrst raka, bolezni srca in ožilja ter bolezni dihal, manj pa je znano, da kajenje tobaka povzroča tudi sladkorno bolezen, revmatoidni artritis, bolezni oči, katerih posledica je lahko slepota, motnje erekcije, motnje imunskega sistema idr. Kajenje nosečnic pa škodljivo vpliva na zdravje še nerojenega otroka in izide nosečnosti,” pravi Helena Koprivnikar z NIJZ in dodaja:
Posledice kajenja tobaka v Sloveniji so obsežne. Zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, umre v Sloveniji vsako leto 3.600 prebivalcev, vsak mesec 300, vsak dan 10. Številne smrti, pripisljive kajenju tobaka, so prezgodnje. Umirajo namreč ljudje v aktivnih dobi – med 30. in 44. letom starosti vsako sedmo smrt pripisujemo kajenju, med 45. in 59. letom starosti pa celo vsako tretjo.
Kako se uspešno lotiti opuščanja kajenja
Načini opuščanja kajenja so mnogoteri in za različne posameznike različno učinkoviti. Nekatere tuje raziskave kažejo, da je npr. nekaj več kot polovica nekdanjih kadilcev opustila kajenje brez strokovne pomoči, pri čemer pa so za uspešnost pomembni: motivacija, ki je ključni razlog, da se nekdo sploh odloči opustiti kajenje; močna volja, ki vključuje razdelane ustrezne strategije za premagovanje skušnjav; predanost in zavezanost cilju (»opustil/a bom kajenje ne glede na situacijo«), ki je ključna za vzdrževanje življenja brez cigarete in posledični izhod v zdrav življenjski slog.
“Včasih je oseba, ki želi opustiti kajenje, notranje močno motivirana in močno zavezana, a se ji vsakič znova zatakne pri izbiri strategij za premagovanje skušnjav,” ugotavlja mag. Tadeja Hočevar z NIJZ in dodaja: “Te vključujejo konkretne načine, kako posameznik v situacijah, ko bi običajno avtomatično posegel po cigareti (npr. stresni dogodki, preživljanje časa v družbi, kjer veliko ali večina oseb kadi, potreba po sprostitvi, želja po nagradi ob uspešno opravljeni nalogi itd.), lahko ravna drugače, ne zdravju škodljivo, ampak varovalno.”
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je tobak v svetu vsako leto vzrok 6 milijonom preprečljivih smrti, od teh jih je 600.000 med nekadilci zaradi pasivnega kajenja.
