17. avgust znova z drugačnim imenom: Prekmurski praznik se vrača k prvotnemu poimenovanju

Državni praznik 17. avgusta bo po novem znova nosil ime “dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.” Državni zbor je s spremembo poimenovanja posegel v ureditev, ki je bila spremenjena februarja letos.

Po več kot dveh desetletjih se bo uradno poimenovanje prekmurskega državnega praznika znova spremenilo. 17. avgust bo po novem imenovan dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, s čimer se iz imena praznika umika izraz “priključitev Prekmurja.”

Gre za praznik, ki je povezan z dogodki leta 1919, ko je bilo po koncu prve svetovne vojne odločeno, da Prekmurje pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. 17. avgusta istega leta je v Beltincih potekalo veliko ljudsko zborovanje, ki je postalo eden od osrednjih simbolov takratnih zgodovinskih sprememb in povezovanja Prekmurja z matičnim slovenskim prostorom.

Od prvotnega imena do letošnje spremembe

Poimenovanje praznika se je letos že enkrat spremenilo. Zakon, sprejet februarja 2026, je določil, da se 17. avgust uradno imenuje “priključitev Prekmurja in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.” Sprememba je začela veljati marca.

Z novim amandmajem pa se zakon ponovno spreminja. Iz imena se tako odstranjuje besedna zveza “priključitev Prekmurja,” ostaja pa poimenovanje »združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom«.

Predlagatelji spremembe poudarjajo, da gre pri tem za vrnitev k izvirnemu poimenovanju praznika. Prav to izhaja tudi iz obrazložitve amandmaja, v kateri je zapisano, da sta bila praznika Prekmurcev in Primorcev s takšnim poimenovanjem določena že leta 2005, ko je bila sprejeta novela zakona o praznikih in dela prostih dnevih.

Takrat je bilo po navedbah predlagateljev poimenovanje sprejeto brez glasu proti, kar naj bi odražalo politično in narodno enotnost glede razumevanja zgodovinskih dogodkov. V obrazložitvi je izpostavljeno tudi, da se je takšno poimenovanje v javnosti uporabljalo skoraj 20 let in da so ga državljani v tem času dobro sprejeli.

“Pomembno je ohranjati spomin na vsebino praznika”

Predlagatelji v obrazložitvi ocenjujejo, da ohranitev prvotnega imena prispeva k skupnemu obeleževanju zgodovinskih dogodkov in krepitvi narodne enotnosti. Ob tem posebej poudarjajo pomen enotnega praznovanja v času, ko so v slovenski družbi prisotne številne politične in družbene razlike. Po njihovem mnenju bi bilo zato smiselno zakonsko poimenovanje praznika vrniti v obliko, ki je veljala pred letošnjo spremembo.

17. avgust sicer ni dela prost dan, ima pa pomembno simbolno mesto med slovenskimi državnimi prazniki. Praznik se obeležuje od leta 2006 in je namenjen spominu na zgodovinske dogodke, povezane z usodo Prekmurja po prvi svetovni vojni.

Prekmurski praznik tako ostaja 17. avgusta

Za Prekmurje tako ne gre za uvedbo novega praznika, temveč za ponovno spremembo njegovega zakonskega poimenovanja. Vsebina in datum praznika ostajata enaka, spreminja se predvsem način, kako je zgodovinski dogodek opredeljen v zakonu.