Več kot 30 najpogumnejših skočilo v reko Muro
Več kot 30 najpogumnejših, med njimi tudi Vlado Kreslin, je včeraj skupaj skočilo v reko Muro in se tako vključilo v vseevropski dogodek Veliki skok (Big Jump) z željo, da naše reke ostanejo naravne, zdrave in polne življenja.
Zdaj že tradicionalni Veliki skok/Big Jump v Muro, Dravo in Donavo je v Črncih zbral več sto ljudi, ki so skupaj obeležili dan evropske Amazonke, ki slavi lepoto zdravih rek in poudarja naravne vrednote na prihodnjem petdržavnem Unescovem biosfernem območju Mura–Drava–Donava.
Natanko ob 15.00 je na tisoče Evropejcev skočilo v vse večje evropske reke in jezera ter s tem pokazalo svojo podporo varovanju in izboljšanju stanja evropskih rek. To je dvanajsti zaporedni skok (prvi je bil leta 2005), ki ga organizirajo Svetovni sklad za naravo/WWF, Evropsko združenje rek/European Rivers Network in številni lokalni partnerji. Osrednji dogodek v Sloveniji je bil pri kolesarskem mostu v Črncih med občinama Apače in Obrajna/Halbenrain.
“Z organizacijo praznovanja in Velikega skoka smo želeli opozoriti na pomen ohranjanja reke Mure. Z gradnjo infrastrukture, kot so hidroelektrarne, bo Mura izgubila svoje naravne značilnosti, so zanimive za turiste iz vse Evrope, in tako neposredno vplivala na razvoj turizma v regiji. Danes nas je najbolj razveselil odziv mladih, ki živijo ob Muri in ki so se odzvali v velikem številu in izrazili jasno željo, da mora Mura ostati naravna in ohranjena, da bodo lahko na njej preživeli še veliko takšnih dni,” je dejala Andreja Slameršek, koordinatorica kampanje Rešimo Muro pri WWF.
Biosferno območje Mura–Drava–Donava se razteza prek Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Srbije in Slovenije in bo postalo največje čezmejno rečno varovano območje v Evropi. Tri reke tvorijo 700 km dolg zeleni pas, ki povezuje skoraj milijon hektarjev enega izmed najpomembnejših evropskih rečnih območij. V Sloveniji je njegov najpomembnejši del povodje reke Mure, ki je slovenski in evropski center biotske raznolikosti in po raznovrstnosti ribje favne najbogatejše in najbolj ohranjeno povodje v Sloveniji in verjetno v Evropi sploh. To je edino porečje v Sloveniji, ki s pregradami in jezovi ni razdeljeno na posamezne kose, in edino porečje, kamor lahko neposredno iz Donave ribe neovirano priplavajo vse do jezu v Ceršaku na meji z Avstrijo.
“Izgradnja hidroelektrarne Hrastje – Mota kot prve v verigi osmih hidroelektrarn na reki Muri bi imela nepopravljive posledice za reko Muro in bi nepovratno prizadela populacije selitvenih vrst rib. Društvo za preučevanje rib Slovenije,Svetovni sklad za naravo/WWF in koalicija več kot 40 nevladnih organizacij močno nasprotujejo temu projektu in s kampanjo Rešimo Muro – Naj Mura teče brez ovir pozivajo k ohranitvi te naše edinstvene reke,” je dodala Slamerškova.
Dan evropske Amazonke je vsako leto drugo nedeljo v juliju, na rojstni dan Martina Schneiderja Jakobyja (14. julij), prezgodaj umrlega začetnika ideje o biosfernem območju. Na ta dan se letos praznuje tudi četrta obletnica Unescove razglasitve biosfernega območja Mura–Drava–Donava na Hrvaškem in Madžarskem kot svetovne naravne dediščine.
“Reke so nenadomestljive arterije Evrope, ki tečejo prek vseh meja in omogočajo življenje lokalnim skupnostim, lokalnemu gospodarstvu in naravnemu svetu. Predolgo že čakamo na uvajanje sodobnih pristopov v upravljanju rek v Sloveniji in Evropi. Big Jump je jasen poziv ljudi iz vse Evrope, da želijo svoje reke in jezera nazaj, in to v čistem in zdravem stanju,” je sklenila Slamerškova.
