Žetev pšenice: Slaba letina in težave zaradi nizke odkupne cene?

Kmetje bodo v teh dneh v pokrajini ob Muri pričeli z žetvijo pšenice, pričakujejo pa lahko slabo letino ter težave zaradi nizkih odkupnih cen. Slaba letina se letošnje leto pripisuje predvsem raznolikim vremenskim razmeram, predvsem pozimi je primanjkovalo vlage.

Letošnji pridelek pšenice bo, kot kaže, prav tako slab kot je to bilo leta 2020. Lansko leto je bil, spomnimo, pridelek povprečen, že dlje časa pa se, zaradi nizke cene pšenice poseje bistveno več ječmena, ki pa je že požet. Pšenico kmetje raje porabijo ali prodajo za hrano za živali. Na količino in kakovost pšenice je letos najbolj vplivalo pomanjkanje vlage pozimi, nato spomladanska suša, med bujno vegetacijo je bilo preveč padavin, sledil je še toplotni udar.

Zaradi minulih nalivov so posevki poležani in ker se zrna ‘parijo’, žal vse bolj plesnijo, razvijajo pa se tudi toksini. Edini, ki bodo letos imeli pšenico povprečne kakovosti so tisti, ki so ob pravem času izvedli agrotehnične ukrepe (najpomembnejši so pravilna in pravočasna izvedba setve, varstvo pred pleveli, boleznimi in škodljivci in uravnoteženo gnojenje). Težava je tudi uvoz pšenice iz Ukrajine, katere cene so izjemno nizke. Od kmetov, s katerimi imajo sklenjene dolgoročne pogodbe, bodo denimo v Panviti odkupili od 5.000 do 7.000 ton poljščine, kar je za tretjino manj kot lani.

Odkupna cena pšenice sicer še ni določena, si pa kmetje želijo, da bi razliko nadomestila država. Slabe napovedi ob žetvi pomenijo, da bo samooskrba s krušnimi žiti najverjetneje še upadla. Mnogi znova stavijo na namakalni sistem, katerih pa je ekstremno malo oz. jih praktično ni. Poznavalci pravijo, da bi potrebovali vsaj vsaj 15.000 hektarjev namakalnih sistemov. Največ bo tukaj morala pristaviti država, saj za dovoljenje za namakanje potrebuješ nerazumnih 6-8 let.