Zdravje v občini 2022: Občani smo vse dlje bolniško odsotni, razvitost občine enaka
Kot vsako leto je tudi letos Nacionalni inštitut za javno zdravje pripravil podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. V primerjavi z lanskim letom so nekateri kazalniki ostali na enaki ravni, spet drugi so se poslabšali. Zaradi pandemije vseh elementov ni bilo mogoče preveriti, zanimivo pa je, da imamo višji prirast prebivalstva v primerjavi z regijo.
Prikaz Zdravje v občini 2022 je namenjen pregledu ključnih kazalnikov zdravja v občini v primerjavi s slovenskim in regionalnim povprečjem. Okolje, v katerem ljudje bivajo in delajo, pomembno vpliva na njihovo zdravje. S prikazom zdravstvenega stanja želijo spodbuditi deležnike na lokalni ravni, zlasti odločevalce, pri njihovih aktivnostih za promocijo in krepitev zdravja svojih prebivalcev.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. In kako kaže Lendavi? Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 25,6 (lani 23,5) koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 18 (17) dni. Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen prav tako. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 3,5 (lani 3,9) na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1 (2,1).
Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 5,6 (5,2) na 1.000, v Sloveniji pa 6,5 (6,5). Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 7 (10) na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18 (19). Telesnega fitnesa otrok žal ni bilo mogoče izmeriti zaradi epidemioloških ukrepov. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,1 (lani 1,4) na 1.000 prebivalcev, v Sloveniji 1,3. Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji od slovenskega povprečja. Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 54,5% (56,3%), v Sloveniji pa 64,4 % (65,6%). Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 61,2% (60,9 %), v Sloveniji pa 69,5% (72,4%).
Lanski podatki:
