Vinogradniki pozor! V vinogradih že lahko pride do prvih okužb s peronosporo vinske trte
Vinska trta je trenutno na najbolj ugodnih legah in na sortah, ki so hitrejše v razvoju (Chardonnay, Rumeni muškat, Rizvanec) dosegla fenološko fazo BBCH 13 – 15 (3 – 5 listov razprtih). Pri ostalih sortah je povprečna fenološka faza BBCH 12 -13 (2 – 3 listi razprti). V tem času že lahko prihaja do prvih okužb s peronosporo vinske trte!
“Na nekaterih opazovanih lokacijah je vsota efektivnih temperatur s pragom 8°C že dosegla 170°, kar pomeni, da ob obilnejših padavinah že lahko pride do prvih okužb s peronosporo vinske trte. V vinogradih, kjer so mladice že dosegle dolžino 10 cm ali več, priporočamo, da se v primeru napovedanih obilnejših oz. pogostejših padavin opravi preventivno škropljenje proti tej bolezni,” so sporočili iz Javne službe za varstvo rastlin.
Poznavalci in strokovnjaki tako priporočajo uporabo kontaktnih pripravkov, v ekološki pridelavi pa lahko za zatiranje peronospore uporabite bakrove pripravke. Proti oidiju lahko uporabite pripravke na osnovi močljivega žvepla. “V vinogradih, kjer se je v preteklem letu močneje pojavil oidij in kjer pri prejšnjem škropljenju niste uporabili pripravkov za zatiranje oidija, lahko sedaj uporabite kombiniran pripravek (proti peronospori in oidiju ter črni pegavosti). V primeru toče dajemo prednost pripravkom na osnovi aktivne snovi folpet,” so še sporočili.
Pri posameznih sredstvih upoštevajte čas uporabe glede na razvojno fazo, ki je navedena v navodilih za uporabo. Pred uporabo posameznih pripravkov je potrebno prebrati in upoštevati navodila za uporabo, zaradi nevarnosti posameznih pripravkov za čebele in predpisanih razdalj od voda I. in II. reda. V primeru uporabe sredstev, nevarnih za čebele, je potrebno cvetočo podrast pokositi in škropljenje opraviti v večernem ali nočnem času, ko so čebele v panjih.
Peronospora je najnevarnejša bolezen vinske trte. Povzroča jo oomiceta Plasmopara viticola, ki je bila iz Amerike z rastlinskim materialom v Evropo vnesena sredi 19. stoletja. Pojav bolezni so prvič zaznali v francoskih vinogradih, od koder se je zaradi ugodnih klimatskih razmer in prisotnosti občutljive žlahtne vinske trte Vitis vinifera hitro razširila. Do odkritja pozitivnih učinkov bakra na zmanjševanje pojava bolezni je peronospora predstavljala nerešljivo uganko in skoraj da povzročila propad vinogradništva v Evropi. Pri nas se peronospora pojavi praktično vsako leto, pri čemer je obseg okužb odvisen od vremenskih razmer in lahko v ugodnih letih za njen razvoj povzroči popoln izpad pridelka.
