Veste zakaj imamo prestopno leto?
Včerajšnji zadnji februarski dan je bil nekoliko neobičajen. Imel je namreč 29 dni, saj je letošnje leto, znova po štirih letih, prestopno. Pa sploh veste, zakaj imamo prestopno leto?
Prestopno leto je leto, ki šteje 366 dni, namesto običajnih 365. Prestopno leto se ponovi na vsake štiri leta. Prestopno leto se zgodi zaradi uskladitve koledarskega z astronomskim letom, da recimo novo leto po določenem času ne bi praznovali poleti, ali pa da recimo grozdje ne bi zorelo decembra. Tako je imel letošnji februar 29, namesto 28 dni.
V julijanskem koledarju so prestopna leta deljena s štiri. Z reformo koledarja leta 1582, smo dobili gregorijanski koledar, katerega uporabljamo še danes, uporablja pa ga večina sveta. Po tem koledarju, je vsako leto deljivo s številko 100, vsako prestopno leto pa s 400.
Prestopno leto
Da zemlja enkrat obide sonce, potrebuje 365,25 dni. Glede na to, da na koledarju četrtino dneva pač ne moremo imeti, ampak izključno celotne dneve, je dogovorjeno, da se po štirih letih doda en dan (0,25 + 0,25 + 0,25 + 0,25 = 1). Če tega ne bi začeli, bi vsako leto recimo Silvestrovanje imeli dan prej. Seveda se na koledarju to ne bi poznalo, a bi čez čas v novo leto vstopili v jeseni, na drugi strani poloble pa spomladi.
V naslednjih nekaj letih bi se napaka podvojila, in bi v poletnih koledarskih mesecih imeli sneg. S prestopnim letom torej prilagodimo koledar potovanju zemlje okoli sonca.