V murskosoboški bolnišnici bodo iskali bolna srca

Splošna bolnišnica Murska Sobota je v sklopu projekta “Epidemiologija srčnega popuščanja v Sloveniji: prevalenca, hospitalizacije in umrljivost”, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, pričela izvajati presečno epidemiološko raziskavo o pogostosti srčnega popuščanja v Murski Soboti – SOBOTA-HF.

Namen projekta je dobiti realne podatke o epidemiološkem bremenu srčnega popuščanja v Sloveniji, kar bo omogočalo analizo stanja ter načrtovanje strokovnih ukrepov in ukrepov zdravstvene politike za obvladovanje te bolezni. Presejalni pregled v okviru raziskave sta opravila župan Mestne občine Murska Sobota, dr. Aleksander Jevšek in direktor murskosoboške bolnišnice, Bojan Korošec.

Srčno popuščanje je zdravstveno stanje s pogostimi hospitalizacijami, visoko umrljivostjo in velikimi stroški obravnave. Na splošno velja, da je pogostost srčnega popuščanja v prebivalstvu 1-2 % in da s starostjo strmo narašča. Gre za resno obolenje, kjer srce ne prečrpava dovolj krvi za potrebe telesa, kar povzroča nabiranje tekočine v pljučih in ostalih delih telesa. Če je srčno popuščanje pravočasno odkrito in ustrezno zdravljeno, imajo lahko bolniki prav tako dolgo in kakovostno življenje. 

Srčno popuščanje je edino stanje med srčno-žilnimi boleznimi, katerega pogostost narašča. V Evropi je več kot deset milijonov bolnikov s srčnim popuščanjem. Raziskave različnih držav so pokazale, da vsako leto na novo zboli 1 do 5 bolnikov na 1000 ljudi, skupno število vseh bolnikov s srčnim popuščanjem pa je od 3 do 20 na 1000 ljudi. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji letno 16000 bolnišničnih obravnav pri 8000 bolnikih; gre za najpogostejšo diagnozo na oddelkih interne medicine v slovenskih bolnišnicah pri bolnikih nad 65 let. Poleg tega ima srčno popuščanje slabo prognozo, saj je umrljivost večja kot pri najpogostejših vrstah malignih obolenj.

Projekt “Epidemiologija srčnega popuščanja v Sloveniji” je razdeljen v dva dela; v prvem bodo pridobili podatke iz nacionalne podatkovne baze o spremljanju bolnišničnih obravnav in v analizo vključili vse bolnišnične obravnave, kjer se med odpustnimi diagnozami pojavlja srčno popuščanje. V drugem delu projekta bodo v mestu Murska Sobota izvedli presečno epidemiološko raziskavo za ugotovitev pogostosti srčnega popuščanja. V raziskavo bodo povabili reprezentativen vzorec prebivalcev, starih 55 let in več. Med presejalnim pregledom jim bodo določili koncentracijo natriuretičnega peptida (NT-proBNP). Preiskovanci, kjer bo koncentracija povišana, bodo povabljeni na podroben zdravniški pregled zaradi suma na srčno popuščanje. Dokončno mnenje o diagnozi srčno popuščanje bo na osnovi izvidov vseh preiskav podal mednarodni panel vsaj treh neodvisnih strokovnjakov, ki ne bodo vključeni v obravnavo preiskovancev. Na osnovi podatkov bodo lahko opravili dodatne ekonomske analize in predlagali načrtovanje in udejanjanje ukrepov za obvladovanje srčnega popuščanja na nacionalni ravni. Z jasnimi epidemiološkimi podatki iz lastnih raziskav bi lahko dosegli premik pri vseh deležnikih (odločevalci, plačnik, izvajalci zdravstvenih storitev) in izboljšali obravnavo prebivalcev Slovenije. V mednarodnem merilu bodo rezultati omogočili oceno trenutnega stanja v tem delu Evrope in bodo lahko vplivali na oblikovanje dokumentov mednarodnega združenja Heart Failure Association v prihodnje (smernice, konsenzi in mnenja strokovnjakov).

Prof. dr. Mitja Lainščak, član Izvršilnega odbora Heart Faiure Association, koordinator Odbora za nacionalna združenja, koordinator Delovne skupine za srčno popuščanje pri Združenju kardiologov Slovenije in nosilec projekta »Epidemiologija srčnega popuščanja v Sloveniji« je ob tej priložnosti povedal: »Gre za prvo tovrstno raziskavo večjega formata v Sloveniji in v tem delu Evrope. Rezultati bodo pomembni tako za obravnavo bolnikov v Sloveniji, kot tudi za širšo mednarodno strokovno javnost. Poleg epidemioloških podatkov za Slovenijo bomo lahko preizkusili nekatera diagnostična merila za srčno popuščanje in ocenili breme sočasnih obolenj. Dodatne analize bioloških vzorcev bodo omogočile tudi oceno tveganja za zaplete in bodo morda pomagale pri izbiri ciljev za zdravljenje v prihodnosti.«

Presejalni pregled, ki pomeni le rutinski odvzem venske krvi in ne predstavlja nobenega tveganja za zdravje ali počutje preiskovanca, sta ob uradnem pričetku raziskave opravila župan Mestne občine Murska Sobota, dr. Aleksander Jevšek in direktor murskosoboške bolnišnice, Bojan Korošec. Na dogodku so bili poleg vodstva murskosoboške bolnišnice prisotni še nosilec projekta »Epidemiologija srčnega popuščanja v Sloveniji«, prof. dr. Mitja Lainščak, vodja znanstveno raziskovalne dejavnosti v murskosoboški bolnišnici, doc. dr. Jerneja Farkaš-Lainščak, koordinator izvedbe raziskave SOBOTA-HF, Daniel Omersa, vodstveno osebje in zdravniki Internega oddelka in Oddelka za laboratorijsko diagnostiko SB MS, predsednik PAZU-ja, dr. Mitja Slavinec, predstavniki območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota ter druga strokovna javnost.