V Ledavskem jezeru v teh dneh najbolj izrazit pojav cianobakterij

Cianobakterije so izjemno raznolika skupina organizmov, na Zemlji navzočih že vsaj 3,5 milijarde let. Odgovorne so za nastanek kisikove atmosfere. Zaradi čedalje večjega pritiska človeka na vode ter vpliva podnebnih sprememb smo priča spremenjenim razmeram v vodnih telesih, ki omogočajo prevlado cianobakterij nad drugimi organizmi. V najslabšem stanju je trenutno Ledavsko jezero.

Raziskovalci z Nacionalnega inštituta za biologijo, ki raziskujejo strupene cianobakterije po Sloveniji, so v minulih dneh opravili vzorčenje petih stalnih točk in sicer: Hotinja vas, Radehova, Kamešnica (Boreci), Podgrad in Ledavsko jezero. Prvič letos se je zgodilo, da so “na semaforju” vseh pet obarvali z rdečo, saj so na vseh vzorčnih mestih prisotne potencialno strupene cianobakterije v visokih koncentracijah. Situacija je bila enaka tudi lani avgusta, o čemer smo na našem spletnem mediju že poročali. Na teh območjih odsvetujejo vse vodne aktivnosti, tako za ljudi kot za živali.

Pojavlja se veliko različnih rodov cianobakterij, vsem vzorcem pa je skupen Microcystis. Poleg tega so prisotni tudi rodovi Dolichospermum, Oscillatoria, Planktothrix in Raphidiopsis/Cylindrospermopsis, so zapisali. Najbolj izrazit pojav cianobakterij je v avgustovskem vzorčenju bil zaznan v Ledavskem jezeru. Tam je bila koncentracija cianobakterij tako visoka, da so Secchijev disk (Secchijev disk, kot ga je leta 1865 ustvaril Angelo Secchi, je navaden bel, okrogel disk s premerom 30 cm, ki se uporablja za merjenje prosojnosti ali motnosti vode v vodnih telesih), ki meri motnost vode, lahko potopili le 2 cm globoko, preden je “izginil.” V drugih jezerih je bila ta globina 20-70 cm.

“Zanimivo je tudi to, da je bil delež kisika v vodi v primerjavi z zrakom relativno nizek (56%), čeprav cianobakterije proizvajajo kisik. To nakazuje, da nekatere cianobakterijske celice že razpadajo, pri čemer se porablja kisik za njihovo razgradnjo. Na površini vode so se že na prvi pogled ločile aktivne cianobakterije (zelene) in razpadajoče (rjave),” so zapisali.

Cianobakterije so prisotne v skoraj vseh vodnih ekosistemih (npr. izviri, reke, jezera, zadrževalniki, ribniki), najdemo pa jih tudi na kopnem; v tleh, v jamah, na zidovih, skalah in podobno. Nekatere vrste lahko preživijo tudi v ekstremnih okoljih, kot so sušne puščave, termalni vrelci, antarktični led ali zelo slana okolja. Večina cianobakterij v svojih celicah proizvaja različne sekundarne snovi in nekaterim zaradi strupenosti za višje organizme pravimo cianotoksini. Najbolj ogrožena je severovzhodna Slovenija – agrarno intenzivna območja z močno evtrofnimi vodami, v katerih je cvetenje masovno in vsakoletno.

Opravljanje meritev s Secchijevim diskom