V Beltincih ocenjevali fermentirane pijače iz grozdja samorodnic

Ob upoštevanju pogojev glede omejevanja širjenja COVID-19 se je minulo soboto izvedlo ocenjevanje fermentiranih pijač iz grozdja samorodnic. Letošnje ocenjevanje je bilo tretje in sicer v organizaciji Geze Farkaša iz Beltincev (PUB “Geza se zeza”), ki je izvajal zbiranje vzorcev. Preverjanje vzorcev-strokovna ocena, pa se je izvedla s pomočjo Javne službe kmetijskega svetovanja Slovenije KGZ Murska Sobota.

Leta 2019 je bilo preverjenih 190 vzorcev, v letu 2020 163 vzorcev in letos 167 vzorcev. Vzorce za letošnje preverjanje so pridelovalci grozdja-kletarji dostavili iz naslednjih občin: Starše (23 vzorcev), Moravske Toplice (18), Duplek (14), Murska Sobota (10), Beltinci, Odranci, Puconci (9), Makole, Trebnje (7), Cankova (6), Žužemberk (5), Novo mesto (4) in Ormož en vzorec. S sosednje Hrvaške je bilo šest vzorcev. Zaradi epidemioloških razmer letos ni bilo dostavljenih fermentiranih pijač iz Madžarske. Prvi vzorci so prispeli že konec februarja. Anonimna strokovna ocena pa je potekala: 12.3., 13.4. in 11.5.2021. Med vzorci, je bilo največ rose fermentiranih pijač, kjer je prevladovala jurka, zatem šmarnice 23 vzorcev, rdeče zvrsti 18, rdečkaste zvrsti in sorta gamay po 15 vzorcev, jurke 12, penin 7 in kvintona 5. Pri poimenovanju sort samorodnic obstaja tudi za “enako” sorto tudi več sinonimov ali lokalnih imen. Tudi embalaža-steklenice in sistem zamaševanja vzorcev fermentiranih pijač odraža odnos pridelovalca do te pijače. “Ugotavljamo, da tudi če se uporabijo vinske steklenice, v večini primerov ostaja etiketa od prejšnjega polnilca “vina” na steklenici,” so zapisali.

Za ocenjevanje so letos uporabili prilagojeni sistem, kot se uporablja za ocenjevanje po Zakonu o vinu (Buxbaum), kjer so znižali vrednost, ki jo lahko dobi pijača za okus-harmoničnost iz 12 točk na 10 točk. Tako je maksimalna ocena, ki jo lahko dobi fermentirana pijača 18 točk. Na podlagi izkušenj iz prejšnjih let ugotavljajo, da so predvsem na okus fermentirane pijače v primerjavi z žlahtnimi vini manj polne, zato so tu znižali kriterij ocene za dve točki. Podeljenih je bilo 21 zlatih medalj z oceno 16,8-18,0 točk, srebrno medaljo je dobilo 77 vzorcev, ki so dosegli oceno od 16,60-16,70. Na preverjanju je bilo izločenih osem vzorcev, nekaj pijač pa je bilo na meji izločitve. Kot glavni vzrok za izločitev je bila premalo nadzorovana tehnologija maceracije drozge, nečisto vrenje in vpliv mlečno kislinskih bakterij, katerih biokemični proces je šel v napačno smer. “Kletarji so se že kar dobro prilagodili uporabi drugega žvepla in z meritvami preverjajo prisotni prosti SO2. Zanemarljivo malo je bilo tudi oksidacij, saj je včasih bila oksidacija tudi pri žlahtnih vinih najpogostejši vzrok izločitve,” so zapisali.

“Če primerjamo stanje fermentiranih pijač na podlagi vizualnega izgleda, glede na barvo, je ta spekter barv odvisen od sorte ali kombinacije sort ter seveda tehnologije in časa trajanja maceracije. Pri ocenjevanju fermentiranih pijač iz grozdja samorodnic, nimamo zakonskih osnov, ki bi dovoljevale ali prepovedovale mešanje belih ali rdečih sort grozdja ali kasneje fermentiranih pijač, kar se odraža tudi na barvi ali odtenkih barve posamezne pijače. Vemo, da je pri žlahtnih vinih, edino pri “posebnežu cvičku” dovoljeno mešanje rdečega in belega grozdja. Tu bi morali bodoče v deklariranju fermentirane pijače biti bolj natančni, če gre za rose, rdečkasto ali rdečo pijačo, saj se to pri oceni za barvo upošteva. Tudi stroka bi morala pri oceni barve, pripraviti za ocenjevalce bolj podrobna smernice,” so dejali v obrazložitvi.

Kar se tiče vizualnega stanja bistrosti preverjenih vzorcev je bila večina vzorcev primerno do kristalno bistra. Zaradi preverjanja, ki je potekalo v mesecu marcu, se vinski kamen v nekaterih pijačah še ni popolnoma izločil in ob ohladitvi v hladilniku so se pojavili kristalčki. Nekaj fermentiranih pijač je bilo tudi že filtriranih, penine-biseri starejših letnikov, pa že originalno napolnjeni. “Ugotavljamo da tam kjer se z negovanjem ukvarjajo kletarji, ki so že ali še negujejo poleg samorodne še žlahtno trto je glede bistrosti manj težav. Uporablja se tudi bentonit za stabilizacijo vina na termolabilne beljakovine (izločajo se zaradi nihanja temperatur skladiščenja).”