Sveže

Ustanovitev in posredovanje sindikata: Bodo zaposleni v javnem zavodu KKC vendarle prejeli izplačan dodatek zaradi dela v rizičnih razmerah?

Od 58 splošnih knjižnic v državi, le dve, med katerimi je tudi lendavska, svojim zaposlenim nista izplačali dodatka za delo v rizičnih razmerah. V celotnem javnem zavodu KKC naj bi izplačilo, neuradno, prejele tri osebe, gre za izplačilo za minuli mesec, ki so v Gledališki in koncertni dvorani delali v času, ko je tam potekalo testiranje za covid-19. V omenjenem javnem zavodu je zaradi takšnih in drugačnih razmer bil ustanovljen tudi sindikat, v katerega je vključenih večina zaposlenih, ti pa sedaj zahtevajo izplačilo dodatka zaradi dela v rizičnih razmerah.




“12.3.2020 je bila v naši državi razglašena epidemija Covid-19, ki je najprej trajala do 31.5. istega leta. Drugi val je bil razglašen z 19.10. in še vedno traja. Pri tem moram omeniti, da se v našem zavodu ne izplačujejo dodatki k plači za delo v rizičnih razmerah po 11. točki prvega odstavka 39. člena kolektivne pogodbe za javni sektor. Dodatek za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) znaša 65 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Žal je zgodovina omenjenega taka, da smo bili 23.10.2020 s strani direktorja preko elektronskega sporočila obveščeni, naj evidentiramo dnevna poročila, točne ure, če smo bili v stiku z drugimi osebami, s strankami na izposoji, na banki, pošti, sestankih, pri pospravljanju itd …, saj se bo evidenca potrebovala za primer, če bi se začeli izplačevati kakšni dodatki zaradi izpostavljenosti v času epidemije. Seveda smo evidentiranje in beleženje vestno opravljali. Minil je mesec, dva, trije … Nato je eden izmed naših sodelavcev, član sindikata, odločil o teh dodatkih povprašati direktorja zavoda. Takrat smo pričeli z raziskovanjem. Na gospoda direktorja smo naslovili pismo, naj nam končno utemelji, zakaj teh dodatkov za delo v rizičnih razmerah ne moremo prejeti in zakaj vendarle ne določi del in nalog, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in časa, ko delavci opravljajo ta dela in naloge – kar je sicer njegova dolžnost po razlagi prej omenjenega določila kolektivne pogodbe, ki jo je komisija za razlago sprejela v začetku aprila 2020 in objavila v Uradnem listu RS. Odgovor je bil, če ga povzamem, da nam dodatki ne pripadajo.

Za pomoč smo, kot sindikat, zaprosili svojo krovno organizacijo Sindikat kulture in narave Slovenije Glosa, kjer smo pridobili pravno mnenje. Z direktorjem je bilo s strani sindikata vzpostavljenih več stikov, med drugim ga je kontaktirala tudi sindikalistka Zdenka Bobovec, a je odgovor spet bil enak, češ, dodatki ne pripadajo. Čakali smo na svet javnega zavoda KKC, a se do prejšnjega tedna nanj nismo mogli obrniti, čeprav smo si to najbolj želeli. V kolikor bomo pripadajoče prisiljeni zahtevati po sodni poti, bodo nastali še dodatni stroški. V uspeh ne dvomimo, ker gre za upravičeno terjatev delavcev. Sredstva zagotavlja državni proračun, ne gre za denar iz zavodove ali občinske malhe.

Sredstva v proračunu torej so, mi pa si tega ne zaslužimo, čeprav nam pripada po predpisih? Morda delamo ‘brezstično’? Knjige do uporabnikov prihajajo po zraku? Seveda se delavci držimo vseh varnostnih standardov, razkužujemo delovno okolje, nosimo maske, izvajamo karanteno knjig … A stranke redno obiskujejo knjižnico, prihajamo v stik z njimi ter s potencialno okuženim materialom, zato je nujno potrebno stalno čiščenje in izvajanje drugih ukrepov. Tudi v Gledališki in koncertni dvorani so se izvajala vzdrževalna dela (pleskanje, …). Žal nam ni preostalo drugega kot da se obrnemo na odvetnico, ki zastopa naš sindikat, da direktorju pošlje poziv in zahtevek za izplačilo,” je dejal Gordan Gerebic, predsednik sindikata Glosa v omenjenem zavodu. “To še ni sodni postopek, direktorju smo postavili rok za mirno rešitev zapleta, ki ga je zakuhal povsem po nepotrebnem. V kolikor se ne dogovorimo, bomo ubrali sodno pot, saj sta zakonodaja, sodna praksa in pravica na naši strani. Zadeva je enostavna,” pa je dejal predsednik sindikata Glosa, Mitja Šuštar.

Gerebic je še poudaril, da je v prvem korona-valu (med 13.3. in 3.5.2020) bila knjižnica zaprta, a so se opravljala vzdrževalna dela in je bilo prisotnih nekaj zaposlenih. “Izvajali smo t. i. redno vzdrževanje, kar se tiče pospravljanja, predlogov za odpis, komunikacija s strankami je potekala preko telefona. 4.5.2020 se je knjižnica odprla, z omejitvami, stranke so prihajale in prevzemale gradivo, 31.5.2020 je sledil preklic epidemije. Sredi oktobra 2020 se je zgodila delna zapora, a smo delali. Večinoma vsi. Na podlagi 11. točke prvega odstavka 39. člena kolektivne pogodbe za javni sektor bi moral dodatek pripadati vsem, ki prihajajo na delo in opravljajo delovne obveznosti v obdobju razglašene epidemije, pri tistih, ki delajo od doma, pa je malo drugačna zgodba.” Zaposleni tako zahtevajo izplačilo dodatka za čas dela v prvem korona-valu in od 19.10.2020 naprej, saj so delali in še delajo v rizičnih razmerah.

Na poti do izplačanih dodatkov je novi svet zavoda s sklepom zahteval od direktorja določitev del in nalog, ki se v času epidemije opravljajo v nevarnih pogojih dela, časovno obdobje opravljanja teh del in nalog ter pripravo finančne projekcije sredstev za ta namen.

Dr. Alebrt Halász: “Pogoji niso bili izpolnjeni”

“Nekateri sodelavci v knjižnici so se obrnili name z vprašanjem o upravičenosti do dodatka za delo v rizičnih razmerah v začetku leta. Vsi zaposleni so prejeli pisne odgovore in pojasnila, zakaj dodatek zaposlenim v knjižnici ne pripada. Izplačila dodatka zaposlenim za delo v nevarnih pogojih zavod skladno z določili 11. točke prvega odstavka 39. člena in drugega odstavka tega istega člena Kolektivne pogodbe za javni sektor in samo razlago 11. točke prvega odstavka v povezavi z drugim odstavkom 39. člena KPJS niso bila izplačana, saj zaposleni niso izpolnjevali pogojev za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah.

Ko se je potreba po upravičenosti dodatka dejansko pojavila, je direktor sprejel Sklep o določitvi del in nalog, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela in časovnega obdobja opravljanja del in nalog v nevarnih pogojih, kar sovpada s pričetkom testiranj, nato še cepljenj v Gledališki in koncertni dvorani Lendava. Tam je izvajalcem na razpolago ponavadi po en zaposleni, ki je do dodatka upravičen. V kolikor se razmere ali zakonski razlogi spremenijo, se bo tudi navedeni sklep primerno spremenil,” je zapisal Halász. Ta na naše vprašanje o sindikalnem združevanju odgovori, da je “dejavnost sindikalnega delovanja je legitimna pravica zaposlenih.”