Težave s hudourniškimi vodami: Občina Razkrižje do septembra 2023 izvaja čezmejni projekt
V obmejnem delu, kjer je locirana Občina Razkrižje, se zaradi konfiguracije terena nabere velika količina hudourniških vod, ki povzročajo škodo tako na kmetijskih površinah, kot tudi na cestni infrastrukturi in v nižje ležečih naseljih. Ker se vode na meji ne da zaustaviti, se je Občine Razkrižje odločila in pri tem bila uspešna, da preko evropskega instrumenta Policy support facility poskuša pridobiti sredstva za reševanje tovrstne problematike. Pri projektu sodeluje tudi občina Ljutomer.
Občina Razkrižje v obdobju od 1. septembra 2022 pa do 1. septembra 2023 koristi mehanizem za pomoč politikam (Policy support facility), pri čemer bo v okviru projekta izvedla dva ukrepa in sicer:
- Izdelan bo Akcijski načrt za trajnostno energijo in podnebne spremembe (SECAP). Občini sta hkrati z odobrenimi sredstvi bila dodeljena dva strokovnjaka in sicer strokovnjak Bard Rama za grajeno okolje, ki prihaja iz Nemčije, ter mag. Saša Heath Drugovič, ki sta nacionalna strokovnjakinja za vodenje projektov in pridobivanje EU sredstev.
- Dodeljena strokovnjaka z referencami bosta v okviru projekta pripravila investicijsko dokumentacijo v obliki projektne naloge z naslovom Strateški pristop k vplivu hudourniških voda – z določitvijo zahtev za izvedbo čezmejnega odvodnjavanja hudourniških voda. Navedena naloga je osnova za nadaljnjo izdelavo zahtevne projektne (PGD, PZI) in investicijske dokumentacije (DIIP, IP), kakor tudi za iskanje sredstev za nadaljnjo realizacijo projekta.
“Občina Razkrižje je izrazito obmejno območje, na katerem se od skrajnega vzhodnega dela občine, med Gibino in območji Občine Štrigova (Banfi) pa vse do skrajnega zahodnega dela občine (Robadje), teren med Razkrižjem in Štrigovo začne spuščati proti severni strani, v smeri naselij, ki tvorijo občino Razkrižje: Gibina, Šafarsko, Razkrižje, Veščica, Kopriva in Šprinc. V tem obmejnem delu se zaradi konfiguracije terena naberejo veliko količine hudourniških vod, ki delajo škodo, tako na kmetijskih površinah, kot cestni infrastrukturi in nižje ležečih naseljih.
Ker se vode na meji ne da zaustaviti, se je Občine Razkrižje odločila, da preko, v uvodu omenjenega evropskega instrumenta, poskuša pridobiti sredstva za reševanje tovrstne problematike. Ker pa je enaka problematika s hudourniškimi vodami tudi na hrvaški strani, torej v Občini Štrigova, smo k sodelovanju v tej začetni fazi nastajanja projekta, povabili tudi Občino Štrigova. V nadaljnjih postopkih nameravamo preko institucij na nivoju Statistične regije Pomurje in Županije Medžimurske v ta projekt povezati občine Pomurja (Prlekije in Prekmurja) in Medžimurja,” je zapisal Stanko Ivanušič, župan Občine Razkrižje.
