Suspendirana arbitraža in meja na Hotizi

Arbitražno sodišče v Haagu je sporočilo, da postopek odločanja o meji med Slovenijo in Hrvaško ostaja suspendiran. To v praksi pomeni, da Vsakršno odločanje sodišča o meji ostaja prekinjeno, dokler ne preučijo hrvaških argumentov.

Arbitražno sodišče za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško je včeraj sporočilo, da arbitražni postopek ostaja suspendiran, dokler ne preučijo hrvaških argumentov za izstop iz postopka, ki so jih zapisali v dopisih 24. in 31. julija 2015. Odločanje o ozemeljskem sporu med državama je do takrat suspendirano.

Kot kaže, je to sicer običajen postopek pri izstopu ene izmed strank. Vsakršno odločanje o meji s sosednjo Hrvaško se je sedaj ustavilo, saj arbitražno sodišče proučuje Hrvaške argumente za izstop iz arbitražnega sporazuma. Sodišče je dodalo, da je Slovenija odgovorila na decembrski poziv sodišča Sloveniji in Hrvaški k predložitvi dodatnega gradiva, potem ko je Hrvaška julija lani po aferi s prisluhi odstopila od arbitraže o meji s Slovenijo.

Na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) so pojasnili, da je arbitražno sodišče že poleti 2015 in decembra 2015 sporočilo, da bo odločalo o pravnih vidikih hrvaških pisem. “Že takrat je bilo jasno, da bo sodišče najprej odločalo o tem vprašanju. Stališča o tem sta državi lahko predstavili sodišču pisno in ustno. Slovenija je to tudi naredila,” so zapisali na MZZ.

Hrvaška misija pri Združenih narodih je medtem na predstavništva članic ZN v New Yorku poslala pismo zunanjega ministrstva s hudimi obtožbami na račun Slovenije glede arbitražnega postopka o meji. Hrvaška Slovenijo obtožuje, da je s svojimi dejanji povzročila nepopravljivo škodo postopku. Vendar pa Zagreb ostaja pripravljen rešiti problem dvostransko.

“Kot je dobro znano, je Slovenija s svojimi dejanji povzročila nepopravljivo škodo arbitražnemu postopku ter kredibilnosti in neodvisnosti arbitražnega sodišča. Kršila je dogovor o arbitraži, katere cilja in namena več ni mogoče doseči,” trdi Hrvaška, ki zaradi tega pričakuje, da bo arbitražno sodišče brez odlašanja končalo svoje delo.

A meja na Hotizi?

Spomnimo: Hrvaška stran je arbitrom predstavila mnenje, da bi sporna meja na Hotizi morala potekati med obema državama in sicer po stari strugi reke Mure, medtem pa je slovenska stran predstavila mnenje, da bi meja morala potekati po sredini nove struge reke Mure. Državna meja je sicer tamkajšnjim prebivalcem zaselka Mirišče, večkrat povzročala težave, nič drugače pa ni bilo v Razkrižju.

Hotiza: Do leta 1993 je slovenska policija nadzorovala območje do reke Mure, torej njen levi breg, takrat pa je, kot pravijo prebivalci Mirišča, prišel ukaz, da je meja med državama kataster, kateri je približno 300 metrov levo od reke Mure. Ker so hiše zaselka Mirišče na območju hrvaškega katastra, ne morejo ničesar urediti v Sloveniji. Imajo pa prebivalci, če ne drugo, “mir pred policijo,” se nekako pošalijo. Hrvaška čez reko Muro ne pride, slovenska pa ne na hrvaški kataster.

Poglejmo še globlje v zgodovino: Meja po sredini reke Mure (kot je to arbitrom predstavila Slovenija) je bila vrisana tudi leta 1845 med kraji Hotiza, Kapca in Kot na slovenski strani in kraji okoli Sv. Martina na hrvaški strani. (Vir: katastrska mapa iz Arhiva v Zalaegerszegu).

Je pa prav takšna meja bila vrisana leta 1931 in leta 1980. Gre za mejo Dravske banovine.

Na slikah spodaj, ki smo jih ustvarili s pomočjo spletne aplikacije Google Maps, pa lahko vidite, kako bi mejo zarisala Hrvaška in kako Slovenija:

Meja na Hotizi, kot jo arbitrom predstavlja Hrvaška: (stara struga reke Mure)

Meja na Hotizi, kot jo arbitrom predstavlja Slovenija: (nova struga reke Mure)