Spor o legitimnosti sveta zavoda KKC: Javni zavod izgubil upravni spor, stroške bomo (vnovič) plačali davkoplačevalci
V času, ko je javni zavod Knjižnico kulturni center Lendava vodil sedaj že bivši direktor dr. Albert Halász, je ta pred Upravnim sodiščem (oddelek v Mariboru) sprožil upravni spor glede nezakonitosti potrditve mandatov novo imenovanih članov sveta javnega zavoda (sklep Občine Lendava, sprejet na konstitutivni seji sveta javnega zavoda Knjižnica — Kulturni center Lendava z dne 15.4.2021 na seji 8. septembra 2021). Upravno sodišče je odločilo v korist Občine Lendava, vsaka stranka pa je primorana nositi svoje stroške, kar v praksi pomeni, da bo za (nesmiselni) postopek vnovič porabljen davkoplačevalski denar.
Tožeča stranka (KKC Lendava) je pri Upravnem sodišču Republike Slovenije vložila tožbo, s katero je izpodbijala sklep, sprejet na konstitutivni seji sveta javnega zavoda KKC Lendava z dne 15.4.2021, za katerega navaja, da ji vse do dneva vložitve tožbe ni bil vročen. Za njegovo sprejetje ter vsebino je izvedela iz dopisa št. 900-0013/2021-3 z dne 16.4.2021, ki ga je prejela dne 19.4.2021 po elektronski pošti.
Pravni interes za vložitev tožbe je tožeča stranka utemeljila s sklicevanjem na določbe Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju: ZUJIK), ki urejajo delovanje javnih zavodov in pooblastila direktorja zavoda, ki je dolžan zagotoviti, da javni zavod posluje v skladu s predpisi. Med drugim je tožeča stranka podrobneje pojasnjevala, zakaj nasprotuje imenovanju novih članov nadzornega sveta zavoda, ki se je konstituiral na seji dne 15. 4. 2021, na kateri je bilo potrjenih osem mandatov članov sveta, izvoljena pa sta bila tudi predsednik in podpredsednik sveta javnega zavoda.
Tožeča stranka je zatrjevala, da je Občina Lendava kot ustanoviteljica zavoda v nasprotju s svojimi pristojnostmi razrešila dotedanje člane sveta zavoda in imenovala nove, župan občine pa je sejo sveta zavoda sklical v nasprotju s predpisi in brez sodelovanja direktorja tožeče stranke, zaradi česar so sklepi, sprejeti na seji, nični. Pojasnjuje, zakaj meni, da je Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica — Kulturni center Lendava, na podlagi katerega je bil izdan izpodbijani sklep, nezakonit oziroma v nasprotju z določbami Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju: ZLS).
Tožena stranka (Občina Lendava) je v odgovoru na tožbo navedla, da sklep o imenovanju članov sveta javnega zavoda ni upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, saj z njim ni bilo odločeno o kakšni pravici ali pravni koristi tožeče stranke. Po njenem mnenju dokončnega upravnega akta, s katerim bi se poseglo v pravni položaj tožeče stranke, ne predstavljajo niti sklepi o razrešitvi dotedanjih in o imenovanju novih članov sveta zavoda.
Tožena stranka je pojasnila, da je bila tožeča stranka z dopisom Občine, ki je ustanoviteljica javnega zavoda, dne 5.3.2021 obveščena o razrešitvi vseh dotedanjih članov sveta zavoda, ki so predstavniki ustanovitelja in o imenovanju novih članov, predstavnika ustanovitelja, prav tako je bila obveščena o razrešitvi dotedanjih in imenovanju novih članov sveta zavoda, ki so predstavniki soustanovitelja ter članov sveta zavoda, ki so predstavniki uporabnikov. Na konstitutivni seji sveta zavoda dne 15.4.2021 so bili sprejeti sklepi o sprejetju dnevnega reda seje sveta, o potrditvi mandatov novo imenovanih članov sveta zavoda, imenovana pa sta bila tudi predsednik sveta zavoda in njegov namestnik.
Imenovanje predsednika in namestnika predsednika sveta zavoda je seveda tudi v interesu tožeče stranke, ki je s tem dobila operativen organ upravljanja. S tožbo v upravnem sporu se napada zakonitost sklepov sveta javnega zavoda, ki je organ upravljanja tožeče stranke, ki po zakonu uresničuje interese ustanovitelja in ne interesov članov sveta ali direktorja zavoda. Z izpodbijanimi sklepi zato pravni interes tožeče stranke ne more biti prizadet, četudi bi se v postopku ugotovilo, da je bila konstitutivna seja sveta zavoda dne 15.4.2021 sklicana v nasprotju s predpisi.
Sodišče je ugotovilo, da tožba ni dovoljena. “Iz navedb v tožbi izhaja, da je tožeča stranka v upravnem sporu nasprotovala odločitvi o konstituiranju sveta zavoda in da torej izpodbija sklep o potrditvi mandatov novo imenovanih članov sveta. Sklep, s katerimi je svet zavoda potrdil mandate novo imenovanih članov sveta zavoda, ni upravni akt, ki se na podlagi določb ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu. Ne gre namreč za oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim bi organ odločil o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke s področja upravnega prava.
S potrditvijo mandatov se je skladno s citiranimi določbami konstituiral novi svet zavoda, katerega člane (predstavnike obeh ustanoviteljev ter uporabnikov storitev) sta pred tem v skladu s svojimi ustanoviteljskimi pravicami imenovala ustanovitelja zavoda, to je Občina Lendava (v njenem imenu občinski svet in župan občine) ter Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine Lendava.
Sklep o potrditvi mandatov novo imenovanih članov sveta zavoda je tako po svoji naravi akt poslovanja javnega zavoda, izdan v okviru nalog, ki jih svetu kot organu upravljanja zavoda nalagata ZZ in ZUJIK. Z odločitvijo o potrditvi mandatov tako po vsebini ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke s področja upravnega prava. Upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1 pa tudi ne predstavlja sklep o imenovanju novih članov sveta zavoda, ki ga je po zakonu upravičen sprejeti ustanovitelj zavoda, saj ta z imenovanjem v okviru določb statusnega prava le uresničuje svoje ustanoviteljske pravice in z imenovanjem ne odloča o materialnopravnih upravičenjih ali obveznostih zavoda s področja upravnega prava.
Sodišče poleg navedenega ugotavlja, da je tožeča stranka v tožbi kot toženo stranko, ki naj bi na konstitutivni seji sveta zavoda KKC Lendava dne 15. 4. 2021 sprejela izpodbijani sklep, navedla Občino Lendava, ki pa izpodbijanega sklepa ni sprejela. Tega je po imenovanju novih članov sprejel na novo konstituirani svet zavoda, ki je eden od organov tožeče stranke. Ker torej akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, je sodišče tožbo brez vsebinske obravnave iz razloga po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. zavrglo,” je zapisalo Upravno sodišče.