Spominska slovesnost ob mednarodnem dnevu spomina na romske žrtve genocida
V enoti Pokrajinskega arhiva Maribor v Murski Soboti, pod naslovom “Osemdeset let po koncu druge svetovne vojne,” se je včeraj odvila spominska slovesnost ob mednarodnem dnevu spomina na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni. Spominska slovesnost je potekala v znamenju spoštovanja do žrtev ter refleksije o zgodovinskih okoliščinah njihove usode.
V noči iz 2. na 3. avgust leta 1944 so nacisti v uničevalnem taborišču Auschwitz-Birkenau kruto uničili t.i. “Zigeunerlager” in pobili okrog 4.200 Romov in Sintov. Zato je bil 2. avgust že pred leti razglašen za mednarodni dan spomina na romski holokavst. Tudi letos je osrednja spominska slovesnost potekala v Murski Soboti in sicer v Pokrajinskem arhivu Maribor, Enota Prekmurje, kjer so ob tej priložnosti odprli tematsko razstavo o genocidu nad Romi.
Številni pomembni govorniki so osvetlili zgodovino nacističnega genocida na Romi in Sinti, poudarili pomen svetovnega dneva spomina na ta genocid, ki je še kako aktualen opomin ter pozitivno stanje v življenju romske skupnosti in sobivanju večine in romske manjšine v Prekmurju, kar je rezultat že desetletja dolgega skupnega prizadevanja in je zato lahko vzgled in spodbuda tudi drugim v Sloveniji.
Genocid nepriznan v vojni in miru
Zbrane je uvodoma nagovoril mag. Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije, ki je povedal, da s slovesnostjo osvetljujejo poglavje zgodovine, ki je še vedno prezrto ter da sta diskriminacija in sovraštvo do Romov v naši družbi tudi po 80 letih od konca druge svetovne vojne še vedno prisotna. Poudaril je, da ostaja genocid nepriznan v vojni in miru. Točno število romskih žrtev genocida sicer ni znano, je pa ocenjeno na 220 do 500 tisoč, po nekaterih navedbah gre celo za 1,5 milijona žrtve. A kaznovan ni bil, kot pravi Horvat Muc, nihče. Romi ostajajo še vedno deležni diskriminacije, socialne izključenosti in stereotipov.
Pozitivna praksa v Prekmurju je rezultat dolgoletnih prizadevanj in spoznanj
Marjan Šiftar, predsednik Uprave dr. Šiftarjeve Fundacije, je v svojem nagovoru med drugim povedal, da je v skladu s temeljnimi ustavnopravnimi postulati naše države romska skupnost zaščitena z ustavo. Z izvajanjem le te uresničujemo tudi načelo pozitivne diskriminacije, a se na to prepogosto pozablja, kot tudi na načelo “nič o Romih brez Romov.” Poudaril je, da se ob dnevu spomina moramo vprašati, kaj se je spremenilo in izboljšalo v minulem letu. Podal je oceno raziskovalke na Inštitutu za novejšo zgodovino Jane Javornik, da je, kar “gledamo zadnji dve poletji, grozljiva realnost antiromanizma in gonje proti Romom ki dosegata zlovešče razsežnosti.”
“Spomin na romske žrtve genocida je tako vedno znova, še kako aktualna priložnost za naš kolektivni premislek, za krepitev potrebne kolektivne zavesti in odgovornosti in premišljena dejanja za urejanje medsebojnih odnosov in skupnega življenja, za ponotranjenje moralno-etične zapovedi,” je še povedal Šiftar.
Tematika zanimiva tudi mladim
Poleg predstavnikov romske skupnosti Prekmurja in Slovenije so se slovesnosti udeležili še prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, murskosoboški podžupan Jure Lang, mag. Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, Danica Polak Gruden, v.d. direktorica Urada za narodnosti RS, mag. Orhan Galjus, predsednik Evropske romske zveze, Marijan Križman, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB in dr. Marjan Toš, zgodovinski antropolog ter in mnogi drugi visoki gostje.
Dejan Židan je med drugim opozoril, da se genocid ni zgodil čez noč in so del njega tudi besede ter da je pomembno prepoznati nevarna gibanja, ki lahko pripeljejo do ponovitve zgodovine. Danica Polak Gruden je poudarila, da lahko sovraštvo in predsodki uničijo tisto, kar je najbolj dragoceno, torej človekovo dostojanstvo, varnost in svobodo ter da si kot družba moramo vedno znova prizadevati za družbo, kjer bo svoboda resnično skupna in kjer nihče ne bo živel v strahu. Da je tematika zanimiva tudi mlajšim generacijam, dokazuje Živa Horvat, dijakinja Ekonomske šole Murska Sobota, ki je predstavila svojo raziskovalno nalogo, s katero sta s kolegico obdelali življenje romske skupnosti v Prekmurju in odnos oblasti do romske skupnosti od leta 1041 do 1955 ter zanjo osvojili drugo mesto na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev.
Tekst in foto: Ksenija Glažar
