Sodišče odločilo, da škof Peter Štumpf ni razžalil vernice Lidije

Potem, ko so že prejšnji ponedeljek zaključili dokazni postopek, se je minuli petek na Okrožnem sodišču v Murski Soboti z zaključnimi govori strank in izrekom oprostilne sodbe, zaključila glavna obravnava zoper murskosoboškega škofa, 57-letnega Petra Štumpfa.

Kot je znano, visokega cerkvenega dostojanstvenika je zaradi razžalitve kazensko ovadila vernica, Lidija Turk Klemenčič, za katero je obtoženi lani avgusta, v časniku Slovenske novice, med drugim izjavil: “Glede na vse, kar se dogaja, ne moremo zaključiti drugače, kot da je ženska neprištevna in da nima stika z realnostjo…” Vse skupaj je sicer sprožila domnevna afera med 68-letno vernico Lidijo Turk Klemenčič in 38-letnim soboškim župnikom Goranom Kuharjem, ki je lani poleti dodobra ogrela prekmursko in slovensko javnost.

V zaključnem govoru je pooblaščenec zasebne tožnice, odvetnik Dejan Bačič zatrdil, da je “zasebni tožnici uspelo dokazati, kako jo je obtoženi 2.8.2019, z izjavo v Slovenskih novicah, dnevnemu časopisu z najvišjo naklado v državi, razžalil. Torej je storil kaznivo dejanje in tožnico očrnil v celotni slovenski javnosti, še posebej pred njeno družino. Bila je prizadeta njena čast in dobro ime, kajti zmerjati nekoga, da je neprišteven, je skrajnje neprimerno, sramotno in zaničevalno dejanje. Sam obtoženi je na obravnavi razložil, da pomeni neprišteven tudi nor oz. brez pameti. Za njo je takšna trditev bila zelo žaljiva in jo je močno prizadela, saj jo je izrekel najvišji cerkveni dostojanstvenik. Če takšna javna osebnost trdi, da je nekdo izmed vernikov nor, je to najmanj neprimerno početje,” je med drugim dejal Bačič, ki je dodal, da škof po kanonskem pravu mogoče lahko ščiti škofijo in župnike, po civilnem, na takšen način pa ne. Zato je predlagal, da se Štumpfa spozna za krivega in se mu izreče ustrezna sankcija, ter se mu določi plačilo stroškov postopka, z zagovorniki vred. Hkrati je sodišče seznanil, da je okrajno sodišče v Murski Soboti zavrglo ovadbo zoper njegovo varovanko, ki se je nanašala ne njeno domnevno zalezovanje in nadlegovanje soboškega stolnega župnika Gorana Kuharja.

Povsem drugače je trdil zagovornik obtoženega škoda, odvetnik Ronnie Christopher Horvat, ki je dejal, da je njegov varovanec vse obtožbe zanikal. Še posebej, da bi naklepno prizadel čast in dobro ime zasebne tožnice. “Njej pa ni uspelo dokazati, da je obtoženi z naklepom prizadel njeno integriteto, saj je za Slovenske novice sporočil samo splošno znana dejstva o zasebni tožilki, kjer je vsem bilo znano, da je nadlegovala in zalezovala župnika Gorana Kuharja. Zato sploh ne drži, da je ona preprosta vernica, on pa javna osebnost. Tako je jasno, da obtoženi gotovo z nobenim dejanjem ni razžalil ali kakorkoli prizadel zasebno tožilko,” kot je dejal odvetnik Horvat. Podobno, kot v svojem zagovoru, je obtoženi Štumpf tudi v zaključnem nagovoru zavrnil, da bi želel užaliti Turk Klemenčičevo. V zadevi sploh ni nastopil kot Peter Štumpf, temveč kot škof rimskokatoliške cerkve, kjer je želel zaščititi tako škofijo, kot še zlasti duhovnika, stolnega župnika Gorana Kuharja, katerega, da je zasebna tožnica zalezovala in nadlegovala. Dejal je le, da je on komaj drugi slovenski škof, po Rožmanu iz leta 1946, ki se mu je sodilo za kaznivo dejanje. Zasebno tožnico je dodatno prizadel, ko je prebral pismo domnevne državljanke, ki da je zapisala kako bi jo morali obvezno poslati na psihiatrično zdravljenje. Vse pa je presenetil z besedami, da tukaj gre za “politični proces,” ker da bi tisti, ki delajo proti škofiji v Murski Soboti, Lidijo “nastavili kot sredstvo za rušenje škofa in škofije,” je dejal Štumpf in dodal: “Tisti, ki so Lidijo napotili na tožbo, bi jo morali poslati na zdravljenje.” Na koncu je Štumpf znova vse obtožbe odločno zanikal.

Temu je sledil tudi sodnik Stanislav Jug, ki je škofu izrekel oprostilno sodbo, zasebni tožnici, ki je pričakovala še 40.000 evrov odškodnine, pa je naložil še plačilo vse stroškov postopka, s plačilom obeh zagovornikov, kar naj bi znašalo okrog 5.000 evrov. Ob tem je sodnik Jug v obrazložitvi sodbe pojasnil, da je upošteval vse okoliščine, ob katerih je nastala sporna izjava za Slovenske novice. Ob kaznivem dejanju razžalitve gre na eni strani za pravico do varstva osebnega dostojanstva, na drugi pa za pravico do svobode izražanja, tako naša kot evropska sodna praksa gre v smer, da svobodo izražanja čim manj omejujemo, je povedal Jug.

Čeprav sta država in cerkev ločeni, je vodenje škofije vendarle dejavnost, ki ima pomen v družbenem življenju, zato ne moremo z gotovostjo sklepati, da je imel škof namen zaničevati tožnico, je še dodal sodnik Jug. Štumpf je po razglasitvi dejal, da je zelo žalosten, saj procesa sploh ne bi smelo biti, “ker je gospa sredstvo v rokah nekoga, ki hoče temeljito omajati ugled Katoliške cerkve oziroma onemogočati njeno delovanje.” Po njegovih besedah je zalezovanje trajalo že pet let in so razmere postale nevzdržne, zato je moral ukrepati. “Upam, da bo tudi gospe, ki ji nisem zameril, nasprotno, se mi smili, poskušala pomagati medicinska stroka, da bo lahko zaživela neko normalno življenje,” je še povedal Štumpf. Pooblaščenec zasebne tožnice, odvetnik Bačič je bil nad odločitvijo zelo razočaran in se bo pritožil. Prepričan je, da bodo višji sodniki zadevo videli z drugimi očmi. “Skrb zbujajoče je, da se javne osebe, kar škof kot cerkveni dostojanstvenik je, na takšen način izražajo do preprostih, navadnih ljudi in da to ni sankcionirano. Smo pa na neki način to pričakovali, predvsem glede na to, da smo v zadnjem času imeli podobne sodbe, kjer so javne osebe lahko marsikaj povedale, pa niso bile sankcionirane,” je dodal Bačič. Že po izreku sodbe in sodnikov obrazložitvi se je oglasila le zasebna tožnica Lidija Turk Klemenčič, ki je sodišču zahvalila, ter dodala obtoženemu škofu, da mu bo “morala poslati zahvalnico, za vse nesramnosti, ki si ji izrekel zoper mene.”