So Jožefu Horvatu ukradli identiteto?

Jožef Horvat plačuje položnice, kredite in še marsikaj, a ne ve, za koga. Zaradi kraje identitete naj bi mu odtegnili že na tisoče evrov, dolguje vsaj še trikrat toliko. Nima vode, a dobiva položnice. Ima eno polnoletno hči, a plačuje za več neznanih otrok. Že 10 let ne živi v stanovanju, a zanj plačuje stroške. Ne pije, a plačuje kazni zaradi vožnje pod vplivom alkohola, pa tudi izpita nima. Zadeva traja že več kot deset let. Še več? Ko so bile leta 2004 lokalne volitve, je prejel kar dve vabili -vsaka z drugo zaporedno številko.

Če je 53-letni Jožef Horvat iz Lendave nekoč verjel, da dvojniki obstajajo le v filmih, se je na lastni koži prepričal, da te lahko kateri lažni od njih spravi na rob preživetja. Gotovo ni sam kriv, da je Jožef Horvat, kar je že nekaj let najpogostejša kombinacija moškega imena in priimka v Sloveniji. Po podatkih Statističnega urada RS je Jožef peto najpogostejše moško ime, Horvat drugi priimek, kombinacija pa prva. In prav ta je našemu sogovorniku brez stalnega naslova in prebivališča uničila življenje. Na njegovo žalost pa predstavniki države ne verjamejo, da mu je nekdo ukradel identiteto.

Nihče mu ne verjame

Jožef je redno zaposlen v lendavskem obratu ljubljanske Ilirije, prejema tudi plačo. A kaj to pomaga, ko mu skoraj ves dohodek že dobro desetletje zarubijo. Prespi pri sorodnikih, prijateljih in znancih, poleti večinoma v svojem avtu. Denar mu rubijo zaradi neplačevanja stanarine in komunalnih storitev, menda tudi za plačevanje preživnine neznanim otrokom, večkrat je bil kaznovan zaradi alkoholiziranosti, čeprav ne pije alkohola. Tudi kredite so mu naprtili, tako iz tujine kot iz Slovenije, kljub temu da trdi, da bančnega posojila nikoli ni najel. Ob pomoči prijateljev že dobro desetletje poskuša dokazati, da so mu ukradli identiteto, a mu nihče ne verjame. Res obstaja veliko Jožefov Horvatov, a zakaj bi moral za soimenjake plačevati prav on.

Nikakor mu ni jasno, zakaj bi moral dajati denar za stanarino in komunalne storitve za stanovanje v Lendavi, v katerem ne živi že več kot 10 let. Takrat naj bi mu zamenjali ključavnico na vratih, ker pa ni dobil zapisnika o zamenjavi, ne more dokazati, da od takrat ni več v stanovanju. Pokaže nam položnico za plačilo vode v znesku 34 evrov, čeprav te v “svoji” podrtiji v Gornjem Lakošu sploh nima. Zaradi stroškov izterjatve se njegovi dolgovi le povečujejo, tako da mu plača (minimalni osebni dohodek) ne zadostuje, prihajajo pa vedno novi zahtevki. Jožefovi kolegi so izračunali, da so mu v dobrem desetletju od plače odtegnili že na tisoče evrov, vsaj še trikrat toliko pa naj bi bilo novih terjatev.

Nihče ga ne posluša

Nihče, še posebno Jožef, ne more razumeti, da nobena uradna ustanova ne stori nič. Tisti, ki imajo dostop do registra državljanov, bi zlahka kaj odkrili. Pisal je na več ministrstev, varuhinji človekovih pravic in drugim – a nič. “V Ljubljani se najprej obrnejo na policijo in center za socialno delo, kjer me takoj očrnijo in imenujejo za problematičnega. Vsi jim verjamejo, mene pa nihče nič ne vpraša,” razlaga sogovornik, ki nima lepih besed niti za nekatere Lendavčane, ki bi se lahko po uradni dolžnosti dokopali do podatkov, ki bi ga razbremenili teh očitkov. “Veliko hudega doživljam, nihče pa ne ugotovi, da me je nekdo ‘namočil’. Upam, da se bodo tisti, ki imajo škarje in platno v rokah, lotili reševanja mojih težav, saj mene nihče ne posluša. Če se to ne bo zgodilo, mi bodo plačo odtegovali do upokojitve, pokojnino pa vse do smrti,” pove nesrečnik. Upanje mu vračajo le prijatelji in sodelavci, ki vedo, kakšen človek je. Brez njihove pomoči bi težko preživel. Morda, pravi, bi mu lahko pomagal njegov soimenjak z lendavskega konca, poslanec Jožef Horvat …

Tisti, ki ga dobro poznajo, vedo, da ni kriv, zato bodo v prihodnjih tednih in mesecih poskušali zbrati nekaj tisočakov, s katerimi bi od “upnikov” odkupili njegovo podrtijo in jo sanirali. Želijo, da bi imel vsaj pozimi streho nad glavo in ne bi spal v majhnem avtu. “Jožef je priden delavec, ki nikoli ni storil kaznivega dejanja ali prekrška, a ga kljub temu preganjajo in mu jemljejo vse, kar ima. Nihče izmed nas, ki z njim delamo že več kot 30 let, ne more razumeti, kaj se dogaja. Ko so mi pripovedovali o njegovih težavah, nisem mogel verjeti, da je to danes sploh možno v pravni državi. A ko pregledaš le delček izmed več deset kilogramov listin, je jasno, da je nekaj hudo narobe. Našemu sodelavcu bomo pomagali vsaj pri njegovem bivališču, čeprav se bojimo, da bodo tudi to rubili,” nam pove Jožefov sodelavec, ki za zdaj želi ostati anonimen.

Dva volilna lističa

Naš sogovornik Jožef Horvat je bil rojen 8. novembra 1962 v Gornjem Lakošu pri Lendavi. Vse življenje je zaposlen na istem delovnem mestu (nekdaj v Leku, danes v Iliriji) in ima 34 let delovne dobe. Ima polnoletno hčerko, žena pa ga je zapustila, ko je ob izteku prejšnjega stoletja dobil odločbo o plačevanju preživnine za neznanega otroka. “Kako mi lahko CSD določi plačevanje preživnine, ne da bi preveril, ali gre res za mojega otroka, ne pa za tistega, čigar oče ima enaka ime in priimek. Kako lahko nekdo grozi z orožjem po mestu, potem pa pridejo pome na delovno mesto in me odpeljejo na hišno preiskavo. Nič niso našli, saj nikoli nisem imel orožja. Nekoč je nekdo v Lendavi napihal 2,9 promila, pozneje pa so policisti prišli k meni in me prisilili, da to podpišem.” Za volitve 2004. je prejel dva volilna lističa (v fotogaleriji) z enakim imenom, razlika je bila samo v zaporedni številki. Za zdaj je le avstrijski banki dokazal, da ni najel visokega kredita.

[pe2-gallery album=”http://picasaweb.google.com/data/feed/base/user/113431614612884969612/albumid/6243451501350911921?alt=rss&hl=en_US&kind=photo” ]