Se nam obeta kriza v vinarstvu? Na našem območju se bomo, kot kaže, soočili z izjemnimi viški
Predvsem naslov tega članka je tisto, o čemer so se v teh dneh pričeli najbolj spraševati vinogradniki. Na našem območju jih je veliko, tudi takih, ki iz vinogradništva živijo povsem, ali pa vsaj delno, mnogo pa je tudi takih, ki jim prodaja vina doprinese kakšen evro ali dva k mesečni plači. Obstaja bojazen, da se bomo letos zaradi situacije soočili z velikimi viški, s čimer se vinogradniki bojujejo že od lanskega leta.
Vinarji in vinogradniki so se pričeli soočati s težavami. Gostinski objekti so zaprti, poraba je prekinjena na vseh vinskih trgih. Tuji kupci ne naročajo oziroma odpovedujejo že potrjena naročila, turizem je zaustavljen tako doma kot v tujini, odpovedane ali preložene pa so tudi vse domače in mednarodne sejemsko-promocijske aktivnosti ter otežene transportne poti in pretok blaga, kar pomeni, da je poraba vina skoraj ustavljena. Glede na sedanji položaj vinarji in vinogradniki lahko pričakujejo težave najmanj do jeseni, denarnih prilivov pred koncem leta oziroma pred začetkom novega leta ni za pričakovati.
Napovedi za ta sektor ob podaljšanju ukrepov zaradi trenutne situacije so najslabše. Ob dejstvu, da smo v vinorodni deželi Podravje imeli po količini sorazmerno dobra letnika 2018 in 2019, se bomo, kot kaže, v jeseni soočili z izjemnimi viški vina in težavami pri odkupu grozdja. Posledično, kot so ugotovili, lahko pričakujemo padec cen, kriza v vinskem sektorju pa lahko traja nekaj let, kar se je že zgodilo leta 1999. Promet se je izjemno zmanjšal, ponekod na turističnih kmetijah in kmetijah z dopolnilnimi dejavnostmi, pa tudi popolnoma ustavil.
Za ponovno stabilizacijo tržišča in povrnitev v normalno delovanje poznavalci vinogradništva in vinarstva ocenjujejo, da bo potrebno najmanj leto dni, če ne dve ali več. Zaradi vsega tega so sveti treh območnih enot Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije (podpisani so predsedniki svetov – KGZS OE Ptuj: Milan Unuk, KGZS OE Murska Sobota: Franc Kučan in KGZS OE Maribor: Anton Perko), na korespodenčnih sejah sprejeli 16 posebnih urgentnih sklepov in jih naslovili na državo, kateri naj bi stanje izboljšali, v glavnem pa ti državi predlagajo nekaj ukrepov, s katerimi bi lažje ohranili likvidnost pri zmanjšanih denarnih prilivih: Takojšnji moratoriji na vse kreditne obveznosti, popolno zamrznitev plačevanja obrokov in obračunavanja obresti za čas trajanja epidemije in še 12 mesecev po tem, enostavno in hitro odobravanje premostitvenih kreditov za financiranje zalog oz. plačila repromateriala. Prav tako predlagajo subvencioniranju ali znižanje zavarovanj, oprostitev plačevanja prispevkov in davkov za kmete in njihove zaposlene za čas trajanja epidemije in še vsaj pol leta po tem in nadomestitev dela izpadlih dohodkov kot pavšalna enkratna nepovratna pomoč za male vinarje, ki davke plačujejo po KD in povrnitev dela dohodkov za manjša podjetja in zasebnike iz vinarske panoge, ki vodijo knjigovodstvo.
