Sanacija in rekonstrukcija nasipa bukovniškega jezera bi naj bila zaključena do konca marca, sledil bo iznos mulja

Po tem, ko je nasip Bukovniškega jezera v Dobrovniku pričel puščati, to je bilo lani v sredini oktobra, se je sanacija in rekonstrukcija nasipa pričela izvajati dobra dva tedna po prvih težavah. Najprej so pričeli spuščati gladino vode in jezero povsem izpraznili, ribiči Ribiške družine Lendava so ob tem iz jezera polovili vodni živež, kmalu za tem pa so že zabrneli delovni stroji.

Pregrada oz. nasip je bila zgrajena v 50. letih prejšnjega stoletja, v 60. oz. 70. letih pa je bil dograjen še vodni preliv. Tehnologija in materiali so v tistih časih bili pač takšni, da je zadeva več kot očitno lansko jesen dotrajala in sanacija z rekonstrukcijo je bila neizbežna. Sanacija te pregrade se je sicer zgodila prvič leta leta 1998, okrog leta 2007 pa so v pregrado, na najbolj kritičnih mestih, zabili zagatnice. Pripomniti je potrebno, da je stara pregrada bila zgrajena ročno, primarna funkcija jezera pa je zadrževanje padavinskih voda, ko pride do intenzivnih padavin, da dolvodno v Dobrovniku potok ne poplavi in da se vodna gladina kljub padavinam ohranja na ustrezni ravni. Jezero je nastalo v 50. letih prejšnjega stoletja, načrt pa je takrat predvideval tudi, da bi v času suše vodo uporabili za namakanje polj, kar pa se ni nikoli zgodilo. To bi se sicer lahko spremenilo.

“Dela so intenzivna, potrebno jih je izvajati premišljeno in paziti je bilo potrebno, da se ne poškoduje glineno jedro. zaenkrat kaže, da bomo dela na pregradi oz. nasipu in okolici uspeli zaključiti do konca meseca marca, sedaj pa že pripravljamo dokumentacijo in vse kar je potrebno za potreben iznos mulja. Po nestrokovni oceni je ta sicer neoporečen. Kam ga bomo odlagali, bodo odločili pristojni, a zavoljo stroškov bi bilo dobro da ga damo čim bližje. Bi pa ta sicer bil pravšnji morda za njive oz. za sanacijo degradiranih območij. Pri tem bi rad poudaril, da se bodo vsi vtoki v jezero sanirali in zaščitili, se pravi da v jezero več ne bo z vodo prihajala velika količina listja in blata, kot je to bilo do sedaj. S tem bomo podaljšali življenjsko dobo jezera, da se le-to ne bo tako hitro zamuljilo,” je dejal Marjan Kardinar, župan Občine Dobrovnik.

Kot nam je še dejal Kardinar, bi vodo iz jezera tokrat res morda lahko uporabljali za namakanje. “Kar se tiče tega, ta možnost obstaja. Kapaciteto jezera bo seveda potrebno nekoliko povečati, to pa bomo storili prav z iznosom mulja. Okvirno menim, da bi lahko vodna gladina brez posledic v tem primeru nihala za do 50 centimetrov. To bi bil pilotski projekt namakanja za od 10 do 20 ha površin. Koliko je to racionalno opravičeno bo pokazala prva projektna naloga. Mulj sicer moramo odstraniti v vsakem primeru. Občina je zelo hvaležna Direkciji za vode RS, izvajalcu VGP Mura in vsem ostalim sodelujočim. So zelo korektni. So se pa sanirali tudi temelji stolpa v katerem je ventil za izpust vode, sanirala se je zapornica in dodala se je še ena iztočna cev, tako, da sta sedaj dve. Ta stolp bi radi preuredili v opazovalnico ptic in v mini razgledni stolp. Ampak to je že projekt številka dve,” je zaključil sogovornik. Jezero se bo, predvidoma, polnilo dobro leto in pol oz. odvisno od padavin in drugih pritokov vode.

Marjan Kardinar