Rezultati anket Zelene sheme slovenskega turizma za območje Lendave
Pri Zavodu za turizem in razvoj so izvedli anketiranje za prebivalce, turistično gospodarstvo in obiskovalce z namenom beleženja zadovoljstva deležnikov oziroma njihovega sodelovanja pri trajnostnem razvoju destinacije Lendava. Ankete so bile izvedene v procesu pridobivanja znaka Slovenia Green.
Analiza ankete za prebivalce v procesu pridobivanja znaka Slovenia Green
Prebivalce Lendave so zaprosili za pomoč pri izboljšanju kakovosti trajnostnega poslovanja in razvoja destinacije Lendava. Zbiranje podatkov je potekalo od 10. julija do 10. novembra 2023. Anketa je bila v elektronski obliki in preko QR kode dostopna na spletni strani Občine Lendava (lendava.si), na turistični vstopni strani (lendava-lendva.si), na spletni strani Zavoda za turizem in razvoj Lendava (ztr.si) in na Lendavski informativni strani (lendavainfo.com). QR koda je bila objavljena v spletnem novičniku e-Murania in v občinskem časopisu Lendavske novice.
Izpolnjenih je bilo 161 anket. Anketo je izpolnilo 62 % žensk in 38 % moških, od tega jih je največ, to je 44 %, starih med 45 in 64 let, sledi starostna skupina 25 44 let s 43 % izpolnjenih anket. Na anketo se je odzvalo 8 % prebivalcev, starih do 24 let; podoben odstotek je bil tistih, starih 65 let ali več, in sicer 5 %. Od tega je 79 % anketirancev zaposlenih, 11 % upokojencev, 7 % študentov oziroma učencev, 3 % anketirancev pa je izbralo drugo možnost, kamor spada njihov status. Pri tem je 82 % anketiranih označilo, da njim oziroma njihovim družinskim članom turistična dejavnost ne predstavlja neposrednega vira dohodkov, 18 % pa je takih, ki so zaposleni, delajo preko študentskega servisa oziroma jim oddajanje sob in/ali prodaja domačih izdelkov predstavljata dodatni zaslužek.
Anketirani so stopnjo strinjanja s navedenimi trditvami lahko označili na lestvici od 1 do 5, pri čemer je 1 pomenilo, da se sploh ne strinjajo, 5 pa da se povsem strinjajo z navedeno trditvijo. S trditvama, da so zadovoljni z razvojem turizma v destinaciji Lendava in da so o razvoju turizma dobro obveščeni, se niti strinjajo, niti ne strinjajo. Z delom organizacije, ki skrbi za razvoj turizma v naši destinaciji, niso najbolj zadovoljni, menijo pa tudi, da nimajo možnosti sodelovati pri načrtovanju razvoja slednjega. Niti strinjajo, niti ne strinjajo se s trditvijo, da pozitivni učinki turizma v destinaciji odtehtajo negativne, podobno neodločeni so pri trditvi, da turizem omogoča boljše možnosti za preživljanje prostega časa (prireditve, rekreacija …).
Zavod za turizem in razvoj
Anketiranim se število obiskovalcev destinacije v visoki sezoni sploh ne zdi previsoko in moteče, ne zdi pa se jim, da bi zaradi turizma imeli večjo izbiro storitev (trgovina, promet, zdravstvo …). Menijo tudi, da turizem ne vpliva oziroma ne povzroča slabših zdravstvenih razmer. Anketirani se ne strinjajo, da bi se zaradi turizma povišali njihovi življenjski stroški, medtem ko so glede vpliva turizma na povišanje cen nepremičnin bolj neodločeni. Podobnega mnenja so glede povečevanja prometnih težav v destinaciji zaradi turizma, saj se s trditvijo niti strinjajo, niti ne strinjajo. Prebivalci menijo, da turizem ne povzroča prekomernega onesnaževanja in zaradi te gospodarske dejavnosti se v Lendavi ne počutijo manj varno. So pa anketirani precej neodločeni, ali turizem v zadostni meri skrbi tako za ohranitev narave kot kulture. Podobnega mnenja so tudi glede razvijanja zelenega turizma. Tudi s trditvijo, da ima lokalna skupnost koristi od turizma oziroma obiskovanja turistov se niti strinjajo, niti ne strinjajo.
Prebivalcem Lendave je skupna precejšnja neodločenost, ki se kaže v najpogostejši izbiri odgovora »niti se strinjam, niti ne strinjam«. Mnenje, da nimajo možnosti sodelovanja pri načrtovanju razvoja turizma, lahko deloma spremeni že ta anketa, pa tudi vse nadaljnje aktivnosti v zvezi z vključevanjem v Zeleno shemo slovenskega turizma. Tako Občina Lendava kot Zavod za turizem in razvoj Lendava si namreč prizadevata za zeleno oziroma trajnostno preobrazbo destinacije. Okoljsko in družbeno odgovorna destinacija pa ni zgolj projekt, naloga oziroma odgovornost turistične organizacije, temveč nekaj, kar lahko dosežemo samo vsi skupaj, na vseh področjih delovanja.
Analiza ankete za turistično gospodarstvo v procesu pridobivanja znaka Slovenia Green
Ponudnike storitev turističnega gospodarstva Lendave so zaprosili za pomoč pri izboljšanju kakovosti destinacije Lendava. Zbiranje podatkov je potekalo od 10. julija do 10. novembra 2023. Anketa je bila v elektronski obliki posredovana 78-im ponudnikom storitev. Izpolnjenih je bilo 12 anket. Prevladujoča dejavnost podjetij, ko so se odzvala na anketo, so nastanitve oziroma gostinstvo. Podjetja svojo dejavnost v povprečju opravljajo 15,5 let.
Preko leta zaposlujejo 1–7 redno zaposlenih (za določen ali nedoločen čas, za polni ali krajši delovni čas), 1–7 začasnih delavcev (študenti, upokojenci, sezonski delavci, pomoč družinskih članov …) in 1 pripravnika. Oceniti so morali svoje delovanje na področju trajnosti, in sicer v kolikšni meri veljajo podane trditve za njihovo podjetje, pri čemer posamezne možnosti pomenijo: 4 = da, v polni meri; 3 = da, a lahko še napredujemo; 2 = ne, vendar razmišljamo o tem; 1 = ne, o tem ne razmišljamo; 0 = ni relevantno, ker aktivnosti niso povezane z našo dejavnostjo.
V podjetjih tako v polni meri (ocena 4) spremljajo porabo energije iz različnih virov (elektrika, plin, daljinsko ogrevanje …), izvajajo ukrepe za zmanjšanje porabe energije (zatesnitev oken in vrat, senzorji za prižiganje/ugašanje luči, LED razsvetljava, avtomatsko ugašanje klime ob odprtih oknih in vratih, uporaba termostatskih ventilov na radiatorjih …), redno spremljajo porabo vode in ločujejo odpadke v skladu z navodili občine oziroma komunalnega podjetja. V polni meri tudi podpirajo lokalno skupnost oziroma lokalne znamenitosti (z donacijami, sponzorstvom, prostovoljnim delom …), dajejo v čim večji meri prednost lokalnim pridelovalcem in proizvajalcem ter se zavedajo potencialnih posledic podnebnih sprememb za turizem v destinaciji Lendava.
Možnosti za napredek (ocena 3) vidijo v uporabi obnovljivih virov energije (solarne plošče, biomasa, vetrne turbine …), recikliranju odpadne vode (za zalivanje vrta, umivanje tal, izplakovanje toalet …) ali uporabi deževnice, rednem spremljanju količine proizvedenih odpadkov, izvedbi ukrepov za zmanjšanje plastičnih odpadkov in ukrepov za zmanjšanje količin odpadne hrane. Napredovanje je mogoče tudi pri uporabi okolju prijaznih izdelkov (ekološka čistila, izdelki za ponovno uporabo, izdelki iz nebeljenega blaga …), spodbujanju gostov k uporabi trajnostnih oblik transporta za prihod v destinacijo in gibanje po njej (prihod z vlakom ali avtobusom, kolesarjenje, pešačenje …), spodbujanju gostov k pitju vode iz pipe, aktivne(jše)mu sodelovanju z lokalno turistično organizacijo (informiranje, vključevanje v aktivnosti, izobraževanja, članstvo v odborih …), izvajanju ukrepov za spodbujanje lokalne biotske raznovrstnosti ter varstvo in ohranjanje krajine.
Razmišljajo o tem, da bi pričeli (ocena 2): izvajati ukrepe za zmanjšanje porabe vode (straniščne školjke z dvojnim sistemom splakovanja ali senzorjem za izplakovanje, pipe in ročka za prhanje z nizkim pretokom vode, kapljično namakanje vrtov …), spodbujati goste k varčevanju z energijo in vodo ter zmanjšanju količine in ločevanju odpadkov (z informiranjem in ozaveščanjem); redno spremljati, objavljati in komunicirati dosežke na področju trajnostnih praks; oblikovati pravilnik napredovanja, plačno politike in disciplinske postopke za zaposlene; zaposlene redno izobraževati. Istočasno navajajo, da so seznanjeni z možnostjo prejemanja spodbud za pridobljen ekološki oziroma trajnostni certifikat (povračilo stroškov s strani MGRT, vstop v Zeleno shemo slovenskega turizma …).
V anketiranih podjetjih ne razmišljajo (ocena 1), da bi oblikovali strategijo, akcijski načrt ali politiko za uvajanje trajnostnih praks. Na vprašanja, ki so zahtevala dodatne informacije o trajnostnih praksah v destinaciji Lendava, odgovori niso bili podani. Pri podanih številčnih ocenah so odgovori konstantni, saj anketirani navajajo, da 25–50 % energije pridobivajo iz obnovljivih virov energije, prav tolikšen je odstotek blaga, hrane in pijač, ki jih kupijo pri lokalnih proizvajalcih, enak (25–50 %) pa je tudi odstotek storitev, ki jih za njih opravijo lokalni ponudniki.
Zelena shema slovenskega turizma
Namen Zelene sheme slovenskega turizma je pospeševati uvajanje trajnostnih poslovnih modelov v slovenski turizem in krepiti osnovo za trženje zelene ponudbe. Pri ponudnikih storitev v destinaciji Lendava je zagotovo še veliko prostora oziroma možnosti za napredovanje, že sedaj pa je vidno, da se turistično gospodarstvo zaveda pomena zelene preobrazbe in izkazuje zanimanje za ta prehod. S postopnim ozaveščanjem dejstva, da bodo k slednjemu pripomogle tudi ustrezne strategije oziroma akcijski načrti, smo na pravi poti k želeni trajnostni naravnani prihodnosti, k čemur stremita in spodbujata tako Občina Lendava kot Zavod za turizem in razvoj Lendava.