Razstava 125 let železnice v Lendavi, tudi v Ljubljani

Razstava o zgodovini lendavske železnice Galerije-Muzeja Lendava je po Lentiju dobila povabilo tudi iz Ljubljane. Razstavo je, poleg Galerije-Muzeja Lendava, podprl Železniški muzej Slovenskih železnic. Razstavo bo odprl dr. Zoltan Lendvai Kepe, višji kustos galerije-Muzeja Lendava in avtor razstave. Mi pa ob tej priložnosti poglejmo v zgodovino …

Gradnjo 121,5 kilometrske lokalne železniške povezave Ukk-Čakovec je münchenska družba Westungarische Localbahn Actien-Gesellschaft začela 29. septembra 1889, in sicer po trasi Ukk Zalaegerszeg-Csömödér-Lenti-Dolnja Lendava-Čakovec. Na motiki, s katero so opravili prvi vkop, je bilo zapisano: »Za razvoj gospodarstva in kulture naše domovine in županije Zala«. Z deli v okolici Dolnje Lendave so začeli 4. novembra 1889.

Komisijski obhod po končanju gradnje železniške proge Čakovec-Ukk je potekal 15. in 16. oktobra 1890, na njem pa je med drugimi kot član komisije sodeloval tudi dolnjelendavski okrajni glavar Viktor Szmodics. Tehničnemu prevzemu je sledilo slavnostno odprtje s sprejemom, ki so se ga udeležili inženirji izvajalci, predstavniki uradnih organov, glavni špani županije in njihovi namestniki, župani naselij, predstavnik ministrstva in seveda vodstvo železniške družbe.

Pred predajo železniške proge je tednik Zalamegye 12. oktobra 1890 objavil tudi vozni red, iz katerega so prebivalci lahko razbrali, da bodo preko dolnjelendavske železniške postaje dnevno vozili štirje vlaki, dve kompoziciji v smeri Čakovca in dve prek Rédicsa proti Zalaegerszegu. Vlak za Čakovec je iz Dolnje Lendave krenil dopoldan ob 9. uri in 59 minut ter zvečer ob 21. uri in 8 minut, proti Zalaegerszegu pa zjutraj ob 6. uri in 41 minut ter ob 18. uri 1 minuto. Čas vožnje od Dolnje Lendave do Čakovca je trajal približno eno uro, do Zalaegerszega pa skoraj 3 ure.

Po predpisih ministrstva je kompozicija v začetku lahko vozila z največjo dovoljeno hitrostjo 30 km/h, po strnitvi nasipa pa največ 40 km/h. Železniško povezavo Ukk-Čakovec, ki je vodila čez naselja Zalaegerszeg, Csömödér, Lenti in Dolnja Lendava, so slavnostno predali namenu 19. oktobra 1890.

Podjetje Našička je leta 1927 na območju Dolnje Lendave začelo graditi gozdno železnico s širino tirov 76 centimetrov, in sicer od železniške postaje v Dolnji Lendavi proti Črnemu logu v smeri Dobrovnika in Kobilja v dolžini okoli 24 kilometrov. Kasneje so celoten sistem prog krajšali in premeščali na ustrezne lokacije. Leta 1928/1929 so zgradili še en odcep od Dolnje Lendave proti Murski šumi v smeri sotočja rek Krke, Ledave in Mure, v glavnem po nasipu Ledave v dolžini okoli 12 kilometrov. Podjetje Našička, ki je v okolici Dolnje Lendave zgradilo skupaj okoli 42 kilometrov ozkotirne gozdne železniške proge in ob železniški postaji v mestu postavilo žago, je nadaljevalo s predelavo lesa vse do leta 1941, oziroma do ponovne priključitve območja Dolnje Lendave k Madžarski.

Od nekdanje gozdne železnice družbe Našička v okolici Dolnje Lendave ni ostalo praktično ničesar, razen nekaj poraslih ostankov tras proge ter gozdnih cest, ki so jih zgradili na določenih odsekih gozdne železnice. Leta 1947 so pobrali železniške tire med Dolnjo Lendavo in Rédicsem. Kot večni opomnik takratnih odnosov med Jugoslavijo in Madžarsko je ponekod ostal le železniški nasip. Pomen železniške povezave Dolnje Lendave – ki so jo v Jugoslaviji prvič preimenovali v Lendavo leta 1934, nato pa še leta 1952 – je v tem času slonela na lendavski naftni industriji oziroma podjetju Nafta. Po razpadu Jugoslavije leta 1991 pa Lendava nima železniške povezave z notranjostjo Slovenije in tiri, potrebni posodobitve vodijo le v smeri Hrvaške.