Problematika vzdrževanja vodotokov v Pomurju je velika, regija iz skupnega kolača dobi zgolj 8,5 odstotka sredstev
Minule poplave, visoka voda in še kaj so pokazale, da so vodotoki v Pomurju v vprašljivem stanju. Težave z visoko vodo smo letošnje leto imeli kar dvakrat, avgustovska situacija pa je vsekakor bila najtežja. A je pri tem potrebno poudariti, da regija iz državnega kolača za vzdrževanje vodotokov dobi zgolj 8,5-odstotni delež.
Od industrijske revolucije konec 18. stoletja naprej, najbolj pa v preteklem stoletju, so v prostoru potekali intenzivni procesi urbanizacije, intenziviranja pridelave hrane, industrializacije ter gradnje infrastrukturnih objektov. Poseganje v vodni prostor je pomenilo spremembo hidroloških pogojev in ekoloških razmer znotraj prispevnih območij vodotokov. Spremembe v prostoru so bile razlog za vzpostavitev popolnoma novega hidrološkega režima, katerega poglavitna značilnost so bile pogoste poplave, ki so začele ogrožati naselja.
Problem urejanja vodotokov se je v preteklosti reševal s tako imenovanimi klasičnimi regulacijskimi posegi v vodni prostor, ki vodotoke urejajo s hidrotehničnimi ukrepi oziroma regulacijami. Dan danes je seveda vodotoke prav tako potrebno vzdrževati, saj če so ti nevzdrževani, povzročajo težave. A vzdrževanje stane. Kar se Pomurja tiče, je Direkcija RS za vode koncedent v izvajanju rednih vzdrževalnih del na porečju reke Mure, ki jo izvaja Pomgrad d.d. in sicer glede na sredstva, ki so zagotovljena v proračunu RS.
Regija iz skupnega kolača dobi zgolj 8,5 odstotka sredstev
Če pogledamo številke, 8,5 odstotka v denarju pomeni okrog 2 milijona evrov. Iz tega naslova se financira strokovni del javne službe (rečna nadzorna služba, projektanti, obratovanje vodne infrastrukture: daljinsko zaznavanje, elektrika, …) v skupni višini okrog 300.000 evrov, ostala sredstva pa so potem po prioritetah razdeljena na vzdrževanje vodne infrastrukture. Tako za preostalo vzdrževanje ostane okrog 1,7 milijona evrov.
Prvenstveno se morajo vzdrževati pregrade, sledi vzdrževanje vodotokov treh mestih, nato pa so na vrsti visokovodni nasipi, ki jih, kot je na minuli seji Sveta pomurske regije dejal Anton Kustec, vodja Sektorja območja Mure iz Direkcije RS za vode, redno vzdržujejo. Poplave iz leta 2005 in leta 2014 so pokazale, da so ti nasipi prenizki, zato so iz Načrta za okrevanje in odpornost zagotovili sredstva, da nasipe dvignejo na ustrezno višino in jih ojačajo.
Vsako leto konec meseca januarja iz Direkcije RS za vode pošljejo na Občine dopis, da slednje naj seznanijo svoje ljudi, da so po 100. členu Zakona o vodah priobalni lastniki dolžni odstranjevati prekomerno lesno in travno zarast z brežin vodotoka. “Ker tega ne počnejo, v manjših vodotokih pride do čepov, zastajanja vode itn,” pove Kustec. Izpostavi, da je prav tako potrebno razumeti, da verjetno nikoli ne bodo mogli, ob intenziteti naliva 50-60 l v 30 minutah, vodo spraviti v vodotoke, saj se ta voda mora nekje zadrževati in razlivati. “Glede nasipov pristojne institucije iščejo rešitve,” zaključi Kustec.
