Priprave na kurilno sezono že potekajo, medobčinski inšpektorati opozarjajo pred prepovedanim kurjenjem odpadkov v pečeh
Jesen – za mnoge najlepši in najbarvitejši letni čas, za katerega so značilne daljše in mrzle noči, jutranja megla in odpadanje listja. Za vse pa je to čas, ki pomeni dodaten strošek gospodinjstva, saj je potrebno ogrevanje stanovanja. V tem času, vsako leto medobčinski inšpektorati prejemajo prijave kurjenja odpadkov v kurilnih napravah, kar ne vodi le v onesnaževanje okolja, temveč tudi v požare ostrešij.
Plini in delci, ki nastajajo pri kurjenju odpadkov, vstopajo v naš organizem z vdihavanjem, preko kože, lahko pa tudi z uživanjem onesnažene hrane in vode. Posledice za zdravje so lahko takojšnje ali zapoznele. Močno so odvisne od vrste onesnaževala, količine vnesene v telo, časa in stopnje izpostavljenosti, načina vnosa ter dovzetnosti posameznika. Vdihavanje visokih koncentracij delcev in drugih onesnaževal povzroča takojšnje draženje dihalnih poti, prizadene pa lahko tudi druge organske sisteme. Telo se v takšnih primerih odzove z vnetjem sluznic, ki ima za posledico solzenje oči in izcedek iz nosu, kašljanje in oteženo dihanje. Težave bolnikov z obstoječimi akutnimi in kroničnimi boleznimi dihal (npr. astma ali kronične obstruktivne pljučne bolezni – KOPB) se povečajo. Stanje bolezni se poslabša tudi pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja, poveča se tudi možnost za nastanek srčne kapi.
Še posebej so ogroženi dojenčki in otroci, starejši ljudje, ljudje z boleznimi srca in ožilja, ljudje z boleznimi dihal (astmo, KOPB in bolniki z drugimi kroničnimi pljučnimi boleznimi), sladkorni bolniki. Delce, ki so lahko dodatno onesnaženi z organskimi in anorganskimi snovmi, lahko tudi zaužijemo. Med kurjenjem se sproščajo v okolje in posedajo na sadje in zelenjavo ter na rastline, ki so krma za živali. Z dežjem se spirajo v tla, na tak način lahko onesnažijo tudi pitno vodo. Tako vstopijo v prehransko verigo. Nekatera onesnaževala so lahko rakotvorna, lahko spreminjajo genetski material ali povzročajo nepravilnosti pri zarodku oziroma plodu, povzročajo lahko hormonske motnje in druge nezaželene zdravstvene učinke, kot npr. različne kožne spremembe (klor akne, hiperpigmentacije, razbarvanje kože, prekomerna poraščenost), lažje okvare jeter itn.
Kurjenje odpadkov, tako na prostem, kot v kurilnih napravah je v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki veljavnimi v Republiki Sloveniji prepovedano. Kurjenje odpadkov pa ne vodi le v onesnaževanje okolja, temveč tudi v požare. Slabo očiščeni dimniki in obilica skurjenih umetnih materialov vpliva na debelino obloge saj in katrana v dimniku, kar v večini primerov vodi v dimniški požar, iz katerega se lahko razvije tudi pravi požar, predvsem na ostrešju. Tudi lendavski gasilci so se s takšnimi primeri že srečevali, v najhujšem primeru pa so bili primorani “razbiti” del dimnika, saj je zaradi kurjenja odpadkov nastal “zamašek,” ki se ga ni dalo odstraniti drugače, kot s fizično silo. Težavno je tudi kurjenje mokrih drv. Kazni v obeh primerih lahko znašajo tudi do 4.000 evrov.
Simona Perčič z nacionalnega inštituta za javno zdravje je opozorila, da po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije po svetu zaradi onesnaženosti zraka letno umre kar 3,7 milijona ljudi. Leta 2010 so pri organizaciji izračunali, da je v Evropi okoli 90 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim zračnih onesnaževal, kot so delci PM10, PM2,5, dušikov oksid in ozon. Pri tem so individualna kurišča drugi najpomembnejši onesnaževalec zraka, takoj za prometom.
