Primer hude gnilobe čebelje zalege v občinah Črenšovci, Velika Polana in Lendava

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, OU Murska Sobota, je od mariborske enote Nacionalnega veterinarskega inštituta prejela poročilo s katerimi je bila obveščena o pojavu kužne bolezni huda gniloba čebelje zalege v začasnem čebelnjaku v kraju Hotiza.

Iz uradnih evidenc je razvidno, da se znotraj 3 km pasu nahajajo registrirani čebelnjaki v katastrskih občinah (KO) Hotiza, Dolnja Bistrica, Velika Polana, Kapca, Črenšovci in Kot pri Muri. Čebelarju, pri katerem je bila bolezen odkrita, je bilo odrejeno neškodljivo uničenje ali pretresanje čebeljih družin, neškodljivo uničenje satja z zalego, iztočenega in ostalega satja, dezinfekcijo panjev, pribora, čebelnjaka in okolice z ustreznimi dezinfekcijskimi sredstvi oziroma z obžiganjem ali neškodljivo uničenje vseh dotrajanih panjev in pribora, prepoved vseh posegov v družinah brez kliničnih znakov, razen preprečevanja rojenja, ropanja, hranjenja s sladkornimi pripravki, zdravljenje varoze in veterinarskih posegov, druge ukrepe za sanacijo okuženega čebelnjaka.

Razvoj bolezni

Ličinke se okužijo z zaužitjem spor P. larvae, ki v srednjem črevesu ličinke vzklijejo in se razmnožujejo, dokler ne prebijejo črevesnega epitela, kar povzroči smrt ličinke. Če odmrlih ličink čebele negovalke s svojim čistilnim nagonom ne odstranijo, tkivo ličink v pokritih celicah razpade in se posuši do črnih lusk, ki jih čebele zelo težko očistijo in vsebuje do 2,5 milijona spor, ki so močno kužne za druge ličinke. Če okužbe ne ugotovimo pravočasno, se bolezen hitro razširi po vsej družini, ki zato propade. Spore P. larvae so zelo odporne in lahko preživijo do 30 let in več.