Pozeba povzročila za skoraj 44 milijonov evrov škode

Pozeba, ki je prizadela našo državo med 25. in 30. aprilom, je povzročila za 44 milijonov evrov škode. Pristojni so škodo beležili od julija 2016 do vključno 13. septembra 2016.

Poročilo, ki jo je na včerajšnji seji obravnavala vlada, obravnava končno oceno škode zaradi posledic mraza in snega v obdobju od 25. do 30. aprila 2016 na prizadetih območjih Slovenije. Izdelano je bilo na podlagi poročil in podatkovnih baz pristojnih organov in poročil regijskih komisij za ocenjevanje škode.

Skupna ocena škode znaša 43.958.889,68 evra, od tega ocena škode na armaturah 469.195,08 evra, ocena škode na kmetijskih pridelkih in večletnih nasadih pa 43.489.694,60 evra. S predhodnim ocenjevanjem škode se je začelo takoj po prvih podatkih o škodi zaradi posledic mraza in snega v obdobju od 25. do 30. aprila 2016.

Od julija 2016 do vključno 13. septembra 2016 so člani Regijskih komisij za ocenjevanje škode po naravnih nesrečah in Državne komisije za ocenjevanje škode opravljali terenske oglede v vseh regijah, ki so utrpele škodo na kmetijskih pridelkih zaradi posledic mraza in snega v obdobju od 25. do 30. aprila 2016, in sicer v dolenjski, gorenjski, koroški, ljubljanski, notranjski, podravski, posavski, prekmurski, vzhodno- in zahodnoštajerski regiji.

Iz ocene škode so izločili žita ter travniški sdovnjaki

Glede na napoved Statističnega urada Republike Slovenije o pridelku žit v letu 2016 je komisija sprejela sklep, da se iz ocene škode izločijo žita. Ravno tako se izločijo travniški sadovnjaki, ker zaradi izmenične rodnosti ni mogoče določiti natančne poškodovanosti zaradi pozebe. Kot tretji sklep je bilo sprejeto, da se pri oceni škode upošteva tista kmetijska gospodarstva, ki imajo več kot 1 ha prizadetih primerljivih kmetijskih površin. Državna komisija je prav tako sprejela sklep, da se zaradi izrazito različnih stopenj poškodovanosti posameznih sadovnjakov in vinogradov znotraj iste katastrske občine Vladi Republike Slovenije predlaga, naj po potrditvi ocene škode imenuje komisije, sestavljene iz predstavnikov Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, regijskih komisij za ocenjevanje škode in kmetijskih inšpektorjev, ki pregledajo sezname oškodovancev in zaradi specifike mikrolokacij lahko spremenijo oceno škode na tistih površinah, kjer dejanska škoda bistveno odstopa od škode zaradi posledic pozebe 2016, kot je ocenjena po navedeni metodologiji, in niso upravičene do dodelitve finančne pomoči skladno z Zakonom o ukrepih za odpravo posledic pozebe in snega v kmetijski proizvodnji med 25. in 30. aprilom.

[pe2-gallery album=”http://picasaweb.google.com/data/feed/base/user/113431614612884969612/albumid/6277953811554093617?alt=rss&hl=en_US&kind=photo” ]