Po včerajšnji vremenski ujmi: Letina v vinogradih bo zagotovo slabša. Kaj je potrebno storiti še danes?
Napovedi vremenoslovcev so se včeraj uresničile. Naše kraje je dosegla supercelična nevihta, ki je poleg dežja k nam prinesla še točo. Ta se je lokalno, glede na veličino precej razlikovala od kraja do kraja, a kar se lendavskega območja tiče, sta jo najslabše odnesli naselji Čentiba in Dolina pri Lendavi. Že sicer pa so vinogradi in ostale povrtnine s sadnim drevjem generalno gledano poškodovani na celotnem območju.
Majhne poškodbe
Če so poškodbe zaradi toče majhne, kar pomeni, da so poškodovane posamezne mladike in listi in je malo vrhov odlomljenih, pred in po cvetenju, niso potrebni posebni ukrepi, bodisi je to pred cvetenjem ali po njem. Sicer najprej ocenimo delež poškodovanih mladik, listov in kabrnkov ali grozdov, ter preverimo, kdaj smo nazadnje izvajali zaščito proti boleznimi. Takoj zatem premislimo, kdaj smo nazadnje vinograd škropili proti boleznim. Najbolje je, da začito izvedemo čimprej, seveda ob upoštevanju možnosti za strojno obdelavo. Tudi varnost pri delu, predvsem na strminah, kjer vinogradi ponavadi rastejo, naj bo na prvem mestu!
Močne poškodbe
Za močne poškodbe ravno tako velja vse, kar je bilo omenjenega pri majhnih poškodbah. Poleg tega uporabimo še preparate, ki vsebujejo aminokisline, vendar šele takrat, ko se nekaj listja že razvije, da je sprejem teh hranil s strani trte sploh mogoč. Zaščito proti boleznim je potrebno vršiti dlje časa, saj bo na novo razvito listje mlajše, poleg tega je potrebno spodbuditi intenzivno rast zalistnikov, s prikrajševanjem poškodovanih delov mladik in listov. S tem bo imela trta manj ran za zaraščanje, kar nedvomno predstavlja breme.
Pri močno poškodovanih zelenih organih trte mladike skrajšamo do nepoškodovanega dela ali najmanj na dva lista. Toča ne pomeni samo zmanjšanja pridelka, ampak sočasno pomeni tudi neenakomerno rast in razvoj mladik, listja in grozdja. Pospešena rast zalistnikov porabi bistveno več vode, zato jih je v sušnem obdobju potrebno opleti in redčiti, oz. tako razporediti, da so dobro osvetljeni. V coni grozdja zalistniki niso zaželeni in jih zato odstranjujemo, saj je zračnost v tej coni, ko je grozdje delno poškodovano, zelo pomembna.
Z zračnostjo tudi direktno vplivamo na manjšo okužbo grozdja z botritisom. Ne smemo pozabiti tudi na ločevanje zdravega in poškodovanega grozdja, ob trgatvi. Lepo sončno vreme in pravočasno opravljena zgoraj našteta opravila najbolj pripomorejo, da v jeseni pri trgatvi dobimo vsaj nekaj brezhibnega pridelka.
Lendavske, Dolgovaške gorice ter Čentiba
Sadno drevje
Toča, ki je drobnejša, med dežjem povzroči le manjšo škodo. Poškodbe imajo posamezni listi in izpostavljeni plodovi kakšno udrtino. Malo večja škoda nastane na sadju, ki dozoreva, saj so plodovi mehkejši. Hujše je kadar pada debelejša ali zelo debela toča, ki povzroči tudi precej večjo škodo. Kar precej poškoduje liste in tudi vejice ter lubje na vejah. Zaradi jakosti in debeline pa močno poškoduje plodove in največkrat povsem uniči dozorevajoče sadje in jagodičevje.
Ker se po toči se procesi v drevesu obrnejo v smer obnavljanja poškodovanih mest, moramo drevju pri tem pomagati. Ko se drevje osuši, najprej pregledamo kakšne so poškodbe in po potrebi odrežemo kakšno preveč poškodovano ali polomljeno vejo. Odstraniti moramo tudi vse poškodovane plodove, ki bi začeli gniti. Nato (po možnosti v roku 24 ur po toči) poškropimo sadno drevje z fungicidom na osnovi kaptana. Če je potrebno, sem in tja tudi odrežemo kakšno preveč poškodovano ali polomljeno vejo. Odstraniti moramo vse poškodovane plodove, ki bi začeli gniti. V sadovnjakih, ki imajo še dovolj listne mase, dodamo fungicidu eno od listnih gnojil, ki vsebujejo mikroelemente in aminokisline, ki rastlini pomagajo v stresnih situacijah. Priporočajo tudi dodajanje bakrenega pripravka, v koncentraciji 0,06%, da se prepreči okužba ran, ki so nastale na lubju.
