Ostalo

PAZU uspešno izvedel strokovni posvet. Spoznanje: Znanje je potrebno mladim približati!

Pomurska akademska znanstvena unija (PAZU) in Alma Mater Europaea sta organizirala skupno konferenco z naslovom Izobraževalne perspektive za oplemenitenje človeškega kapitala Pomurja. Udeleženci so razlagali probleme regije in iskali odgovore, kako najti rešitev. Glavni govorci na strokovnem posvetu so bili: pom. akad. dr. Mitja Slavinec, predsednik PAZU, pom. akad. dr. Ludvik Toplak, Alma Mater Europaea, pom. akad. dr. Simona Šarotar Žižek, EPF UM, Darja Farič Klemenčič, Zavod RS za šolstvo in Alenka Samec, Pomurska gospodarska zbornica.




Predsednik PAZU, pom. akad. dr. Mitja Slavinec je izpostavil, da je potrebno nameniti veliko energije v to, kako pridobiti potrebne izobraževalne in študijske smeri v naše okolje, “saj trenutno ne razpolagamo z ustreznimi pogoji. Prav tako nam finance niso naklonjene.” Izpostavil je prav tako zaplete po sprejetju Zakona o Pomurski akademsko-znanstveni uniji, saj do danes inštitucija še ni prejela niti enega eura. Prav tako je izpostavil dejstvo, da se je predviden znesek financiranja javnega raziskovalnega zavoda Znanstveno in inovacijsko središče Pomurje (ZIS Pomurje), katerega vodi pom. akad. dr. Petra Cajnko, s strani ustanovitelja občutno zmanjšal. “Zakaj je temu tako? Odgovora s strani pristojnih še nismo prejeli,” je še dejal.

Študenti EPF UM, ki sodelujejo v projektu Projektno delo za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju 2022/2023 z naslovom: Model identifikacije potencialnih raziskovalcev, krepitev njihovega raziskovalnega potenciala in njihovo povezovanje s pomurskimi gospodarskimi subjekti in drugimi organizacijami, so pod vodstvom pom. akad. dr. Simone Šarotar Žižek predstavili ugotovitve in spoznanja.

Z ugotovitvami študentov so se strinjali vsi govorci posveta.

Pom. akad. dr. Ludvik Toplak, predsednik Alma Mater Europea je izpostavil, da je Alma Mater Europea trenutno edina visokošolska institucija v Pomurju, ki deluje uspešno in zagotavlja izobraževanje na višjem nivoju. “Da je temu tako, gre velika zahvala pom. akad. dr. Mitju Slavincu.” Prav tako je izpostavil, da je Alma Mater Europea zaposlila v javnem sektorju približno 1.000 diplomantov, “zavedati pa se moramo dejstva, da vsak posamezni diplomant stane okoli 75.000 evrov,” je izpostavil.

Alenka Samec, predsednica odbora za razvoj človeških virov pri PGZ se strinja, da je potrebno narediti še mnogo na področju krepitve razvoja raziskovalnega potenciala prekmurskih študentov. Pom. akad. dr. Simona Šarotar Žižek je izpostavila, da je potrebno dijake vzpodbujati in motivirati na njihovi poti. “Potrebno jih je poslušati in slišati.”

Darja Farič Klemenčič, predstojnica enote Zavoda RS za šolstvo v Murski Soboti je seznanila, da je v Pomurju 8 srednjih šol. Pri zaprosilu podatkov o vpisu na študij so srednje šole opozorile na pomembna dejstva, da natančnih podatkov glede na vpis na želeno fakulteto nimajo, saj dijaki oddajajo elektronske prijave in nimajo pregleda na dejanskim izidom vpisa glede na uspešnost opravljene mature ter na to, da nekatere srednje šole ne zbirajo niti podatkov o prvih študijskih željah pri dijakih in so podale le okvirne domneve.

“Iz navedenih dejstev zgoraj ne moremo podati natančne slike o tem, kam se dijaki iz Pomurske regije odpravijo na nadaljnji študij. Podatki so zelo razpršeni. Za samoevalvacijo Zavoda RS za šolstvo v Murski Sobota glede na uspešnost dijakov pri maturi priporoča, da srednje šole sistematično zbirajo podatke o prvih študijskih željah dijakov in dejanski vpis. Prav tako je za uspešen nadaljnji razvoj Pomurske regije zelo pomembno dejstvo, da gospodarstvo poda oceno potrebe strokovnega kadra za naslednje desetletje,” je dejala Farič Klemenčič.

Svoje mnenje je podal tudi podžupan Mestne občine Murska Sobota, pom. akad. dr. Timi Gomboc, ki je izrazil lokalno podporo projekta na področju šolstva in visokega šolstva. Prav tako je mnenja, da je današnje srečanje vzpodbudno za Pomurje in bi jih bilo koristno v prihodnosti imeti čim več. Prav tako poudarja, da si Pomurska regija zasluži delček sredstev za izvajanje visokošolskih programov, še posebej za deficitarne poklice.

Nenazadnje so se vključili v diskusijo tudi prisotni ravnatelji Pomurskih srednjih šol, ki se strinjajo, da bi vzpodbuda z lokalnega okolja bila vsekakor dobrodošla.