Okrogla miza “Problemi in priložnosti gospodarstva”
V prostorih območne obrtne zbornice Lendava se je včerajšnji pozni popoldan odvila okrogla miza z naslovom “Problemi in priložnosti gospodarstva.” Gost na okrogli mizi, katere se je udeležilo okrog 10 podjetnikov, je bil Matevž Frangež državni sekretar, pristojen za regionalni razvoj in turizem.
Frangež je uvodoma dejal, da smo v tem trenutku soočeni z veliko nestabilnostjo in da v prihodnjem srednjeročnem obdobju stabilnosti ne gre pričakovati. “Situacija na trgu električne energije za velike odjemalce je pobesnela, cene pa so se nekoliko ustalile pred dobrim mesecem dni,” je dejal. Ta je med drugim poudaril, da informacije o cenah električne energije v tujini niso povsem točne in da smo v naši državi zaradi energetske draginje postali nekonkurenčni, enako pa da gre trditi tudi za Evropo. “Vsi smo nekako računali, da bo cena električne energije padala po 50 evrov na teden, a se to ni zgodilo.”
14.12.2022 se bodo po besedah Frangeža sestali energetski ministri. Vlada je naložila dobaviteljem obveznost, da je najvišja možna cena elektrike v preseku med manjšo in višjo tarifo in da je vezana na nemško borzo. “Ta mehanizem bi v nekaj tednih moral dati rezultate,” je dejal. “Vlada je obravnavala shemo pomoči gospodarstvu in zakon bi moral biti sprejet v naslednjih štirinajstih dneh,” je še bilo moč slišati.
So pa se prisotni dotaknili tudi skrajšanja delovnega časa. To bi se izvajalo na enak način ko t v času koronavirusa, a z nekaj dodatki. In kako bi bili podjetniki deležni državne pomoči pri plinu in elektriki? Vlada bo podjetjem subvencionirala plačilo visokih cen energentov v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 2023, shemo pa mora pred tem potrditi še Evropska komisija. Do pomoči bodo upravičene gospodarske družbe, samostojni podjetniki, gospodarsko interesna združenja in zadruge, zasebni zavodi in društva ter zbornice in sindikati – za vse je pogoj, da opravljajo gospodarsko dejavnost. Med upravičenci ne bo malih poslovnih odjemalcev, saj imajo ti že regulirano ceno elektrike in plina, ter subjektov iz dejavnosti financ in zavarovalništva, v čemer se trenuten predlog zakona ne razlikuje od trenutno veljavnega ukrepa. Do pomoči ne bodo upravičene niti pravne ali fizične osebe, ki imajo neporavnane obveznosti do države v višini 1000 evrov ali več ali pa so v postopku stečaja ali likvidacije. Prav tako za prosilce ne smejo veljati sankcije, ki jih je sprejela Evropska unija zaradi ruske agresije nad Ukrajino.
Upravičenci bodo lahko zaprosili za pomoč v višini med 40- in 80-odstotki upravičenih stroškov, in sicer nad 1,5-kratnikom dviga cen elektrike, zemeljskega plina in tehnološke pare v 2023 – primerjava cene pa se bo izračunavala glede na povprečno ceno v 2021. V predlogu zakona so za enostavno pomoč določene najvišje dovoljene povprečne cene za leto 2021 za elektriko, plin in paro. Če bo imel upravičenec nižjo povprečno ceno, bo uveljavljal slednjo. Pri izračunu enostavne pomoči se bo upoštevala dejanska količina porabljenega energenta v letu 2023, medtem ko se bo pri posebnih pomočeh upoštevalo 70 % porabljene količine energenta v letu 2021. Skupno bo najvišja dovoljena pomoč za iste stroške in obdobje lahko znašala od dveh milijonov evrov pa vse do 150 milijonov evrov na upravičenca.
Pri enostavni pomoči bodo upravičenci prejeli povrnjenih 50 odstotkov upravičenih stroškov oziroma do višine dveh milijonov evrov skupne pomoči. Pomoč v kmetijstvu bo nižja, in sicer do 250.000 evrov in v ribištvu do 300.000 evrov.
Poleg tega predlog zakona loči še med štirimi vrstami posebne pomoči. Osnovna posebna pomoč bo lahko obsegala 50 odstotkov upravičenih stroškov in do največ štiri milijone evrov skupne pomoči; posebna pomoč za zmanjšano gospodarsko uspešnost 40 odstotkov upravičenih stroškov in do 100 milijonov evrov; posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja 65 odstotkov upravičenih stroškov in do 50 milijonov evrov ter posebna pomoč v posebnih sektorjih 80 odstotkov upravičenih stroškov in do 150 milijonov evrov. Predlog zakona bo za vsako kategorijo pomoči določal še dodatne pogoje. Pri posebnih pomočeh se seštevajo prejete pomoči po začasnem okviru vseh podrejenih in nadrejenih podjetij.
Poenostavitev načina izplačil glede na letošnji ukrep: Upravičenec bo izpolnil digitalno vlogo v aplikaciji agencije SPIRIT Slovenija do 28. februarja 2023 do 12. ure. Prvo izplačilo bo izvedeno do konca marca 2023 in bo obsegalo pomoč v višini 80 odstotkov ocenjene vrednosti pomoči za prvo trimesečje (januar – marec). Nato bodo sledila redna mesečna izplačila v višini 80 odstotkov ocenjene vrednosti pomoči za posamezen mesec. Preostanek 20 odstotkov pomoči bodo upravičenci lahko prejeli s poračunom dejanskih stroškov v februarju 2024, če bodo dejanski stroški večji od med letom izplačane pomoči. Izplačana pomoč bo lahko največ do ocenjene vrednosti pomoči v vlogi. Če bo imelo podjetje nižje dejanske stroške, kot je dobilo med letom izplačano pomoč, bo moralo razliko vrniti v proračun.
Celotna ocenjena finančna vrednost ukrepov pomoči za gospodarstvo za 2023 znaša predvidoma 1,2 milijarde evrov. Trenutno je še težko natančno oceniti finančne potrebe za te ukrepe. Na ministrstvu ocenjujejo, da bi lahko za ukrep sofinanciranja visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare potrebovali 850 milijonov evrov, za sofinanciranje ukrepov skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo doma 100 milijonov evrov in za ukrep izboljšanja likvidnosti podjetij 250 milijonov evrov.
Podjetniki so se sicer v nadaljevanju nekako strinjali, da bi ti bili deležni pomoči, ki bi bila manj obvezujoča, veliko podjetnikov pa, po njegovih besedah, ne bo moglo biti deležnih pomoči. Na kratko so se dotaknili tudi obnovljivih virov energije, predvsem fotovoltaike in se strinjali, da je potrebno veliko narediti na ojačitvi perifernega električnega omrežja, saj je veliko vlog za postavitev sončnih elektrarn zavrnjenih. Razlog: nezadostna moč električnega omrežja. Beseda je v nadaljevanju tekla tudi o delavcih, ki prihajajo izven EU. Podjetniki so se strinjali, da so postopki predolgi in da je doba, v kateri morajo biti v Sloveniji da jo lahko zapustijo, prekratka. Frangež je dejal, da je v izdelavi koncept, da bi dovoljenje za delo in bivanje prejeli takoj in da imajo takrat Upravne enote pa čas urejati papirje. Naše gospodarstvo se trenutno srečuje tudi s težavo pri dobavi redkih kovin, po besedah Frangeža pa je pred nami še vsaj desetletje težje situacije.
Okrogle mize se je udeležil tudi Ivan Koncut, podžupan v opravljanju funkcije župana Občine Lendava, ki je poudaril, da se z gospodarstveniki pogovarja zelo intenzivno. “Novartis je denimo pred kratkim odpustil okrog 8.000 ljudi, pri čemer velja omeniti, da niti enega v lendavski enoti. To je dobro. V Lendavi imamo sposobne ljudi, nekateri Lendavčani so tudi v tujini dobri managerji. Spodbujati je potrebno med drugim mlade da ostanejo doma, kar tudi mora biti naš cilj.”
