Ohranjeni arhivi slovenske skupnosti iz cerkve sv. Janeza v Bethlehemu v ZDA, ki so jo zgradili prekmurski Slovenci

Ameriški Slovenci v pensilvanskem Bethlehemu so v nedeljo 23.4.2023 darovali zadnjo bogoslužje v evangeličanski cerkvi sv. Janeza, potem ko so marca letos imeli zadnjo mašo tudi v prav tako več kot stoletje odprti katoliški cerkvi sv. Jožefa. Pri tem velja omeniti, da bodo arhivi slovenske skupnosti iz omenjene cerkve, ki so jo zgradili Prekmurci, ohranjeni in prepeljani v Slovenijo, katere del bo romal tudi v Mursko Soboto.

V zadnjem obdobju sta Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Generalni konzulat Republike Slovenije v Celevelandu posvetila kar nekaj časa in truda, da bi se našla ustrezna rešitev za ohranitev slovenske dediščine v arhivih evangeličanske in katoliške cerkve v Bethlehemu v Združenih državah Amerike. V sodelovanju z Evangeličansko cerkvijo augsburške veroizpovedi v Sloveniji (Evangeličansko cerkvijo AV) in Arhivom Republike Slovenije je v luči zapiranja tamkajšnjega slovenskega centra strokovna sodelavka evangeličanske cerkve v Sloveniji dr. Klaudija Sedar uspešno izvedla evidentiranje in prevzem arhiva slovenske skupnosti, ki ga je hranila cerkev sv. Janeza.

Del dediščine bo preseljen v Mursko Soboto

Gradivo je bilo prevzeto na podlagi sporazuma med Evangeličansko cerkvijo AV v Sloveniji in St. John’s Windish Evangelical Lutheran Church in bo prepeljano v Republiko Slovenijo. Arhiv je neprecenljivega pomena za zgodovino slovenske skupnosti v ZDA, zato je njegova ohranitev izredno pomembna za Republiko Slovenijo. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je projekt popisa in prevzema arhiva tudi finančno podprl.

V nedeljo, 23.4.2023, je namreč v luteranski cerkvi sv. Janeza potekalo še zadnje bogoslužje. Cerkev je bila zgrajena med leti 1910 in 1916 s strani prekmurskih Slovencev in je, poleg katoliške cerkve sv. Jožefa, pomenila osrednji center zbiranja slovenskih izseljencev v tem delu ZDA. Zaradi visokih stroškov vzdrževanja in vse manjšega števila vernikov, se je cerkvena občina odločila za prodajo.

Zadnjega bogoslužja sta se udeležila tudi generalna konzulka Republike Slovenije v Clevelandu Alenka Jerak in škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi AV v Sloveniji mag. Leon Novak.

Konec marca se je v Pensilvaniji zaradi pomanjkanja sredstev zaprla že katoliška cerkev sv. Jožefa v lasti škofije Allentown. Škofija bo zadržala iztržek od prodaje cerkve. Zadeve v evangeličanski cerkvi so medtem urejene drugače. Slovenska oziroma prekmurska fara sv. Janeza se je združila z dvema drugima, s katerima so oblikovali skupno Luteransko faro blagoslovljene svete trojice. Vse tri fare so prodale svoje cerkve in drugo premoženje, denar pa so obdržale in ga bodo porabile za nakup skupne cerkve.

Zgodovina

V Bethlehemu so ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja na delo v železarno Bethlehem Steel množično prihajali priseljenci iz srednje Evrope. Od Slovencev so prihajali Prekmurci, ki so jih madžarski duhovniki prepričali, da pripadajo posebnemu narodu Windish, poroča STA. Ime so tudi prevzeli ter ga ohranili praktično do slovenske osamosvojitve leta 1991. Del jih pri tem vztraja še danes.

Vsaka etnična skupnost si je ob prihodu v Bethlehem najprej postavila svojo cerkev, ki je bila edini prostor za družabno življenje v njihovem jeziku, tradiciji in običajih. Prekmurski Slovenci so si postavili dve cerkvi – protestanti svojo leta 1910, katoličani pa svojo leta 1914. Priseljenci se starajo, novih iz Prekmurja ni, železarna je propadla, namesto nje so postavili igralnico in cerkev sv. Janeza je doletela podobna usoda kot vse druge etnične cerkve v Bethlehemu.