Občinski svetniki niso podprli brezplačne odsvojitve 47,08 odstotnega lastniškega deleža deponije. Bi lahko trpel občinski proračun?
Precej zanimiva je bila najprej razprava, za tem pa še glasovanje o brezplačni odsvojitvi občinskega lastniškega deleža dolgovaške deponije. Občina ima namreč v lasti 47,08 odstotkov dolgovaške deponije, preostalo je v lasti CEROP. Občinski svetniki odsvojitve niso podprli, kar bo v prihodnosti imelo precejšnje posledice na občinski proračun. Občinski svetniki, ki odsvojitve niso podprli, pa imajo svojo plat zgodbe.
Solastnice odlagališča v Dolgi vasi so do leta 2014 bile vse občine UE Lendava, po tem letu pa sta solastnici odlagališča le Občina Lendava v deležu 47,08 odstotkov in CEROP v deležu 52,92 odstotkov. Občine UE Lendava so se namreč v letu 2014 dogovorile, da bodo svoj delež v odlagališču neodplačno prenesle na CEROP, saj zaradi spremembe zakonodaje niso želele prevzeti in trpeti stroškov zapiranja odlagališča, kakor tudi stroškov vzdrževanja še 30 let po zaprtju odlagališča. Občina Lendava se za takratni prenos svojega lastniškega deleža v odlagališču ni odločila in je lastnica tega deleža še danes. Zato je CEROP ponovno pozval Občino Lendava, da svoj lastniški delež v odlagališču Dolga vas neodplačno prenese nanj, kot upravljavca odlagališča, ki iz tega naslova prevzema tudi obveznosti.
Finančna bremena ostajajo Občini Lendava, namesto CEROP
Z odsvojitvijo deleža v odlagališču Dolga vas, bi Občini odpadla finančna bremena vzdrževanja te nepremičnine, kakor tudi stroški, ki so povezani s sanacijo območja odlagališča po njegovem zaprtju. V praksi torej to pomeni, da bo Občina Lendava v sorazmerju solastništva odlagališča Dolga vas v prihodnje primorana prevzeti stroške vzdrževanja. CEROP bi s tem prevzel vse stroške, torej vse stroške povezane s sanacijo in zapiranjem odlagališča, ter vse tekoče stroške povezane z odlagališčem po zaprtju v skladu z zakonodajo (tudi formiranje ustrezne finančne garancije za izvajanje ukrepov do dokončnega zaprtja in po zaprtju odlagališča za obdobje 30 let).
Glasovali dvakrat
Točka pa ni bila zanimiva zgolj zaradi razprave, temveč zaradi glasovanja. Po tem, ko so prisotni občinski svetniki (teh je bilo 17) odsvojitev izglasovali s 7 glasovi ZA in 3 glasovi PROTI (preostali so bili vzdržani), je občinski svetnik Ferenc Horváth podal predlog za ponovno glasovanje, kar so prisotni občinski svetniki z 12 glasovi ZA, podprli. Horváth je svojo odločitev utemeljil z besedami, da je šlo v tem primeru za nevednost članov občinskega sveta, saj naj menda tudi sam ne bi vedel, da vzdržani glas ni opredeljen glas, torej da se vzdržani glas odšteje in se upoštevajo samo glasovi ZA in PROTI.
Na ponovnem glasovanju, 7 glasov ZA odsvojitev, 9 glasov PROTI in en vzdržan, je bilo jasno, da odsvojitve torej večina občinskih svetnikov ni podprla. Tisti, ki so glasovali proti, so svoj glas obrazložili z besedami, da so o predmetni zadevi premalo obveščeni in da se zadeva ni obravnavala na pristojnem odboru. Pri tem sicer velja omeniti še, da občinski svetniki o zadevi lahko odločajo na eni izmed prihodnjih občinskih sej.
