Občina Lendava: Kaj je pokazala analiza ISSO za leto 2020?

ISSO raziskava poteka v okviru slovenskega projekta Zlati kamen, ki že sedmo leto išče razvojno najbolj prodorno občino. Zlati kamen je sistem za spodbujanje in spremljanje razvoja na ravni lokalne samouprave za dvig kvalitete življenja. V širšem smislu tako meri na vsakega državljana —želi ga osveščati in tako razvijati v bolj kritičnega volivca. Poglejmo, kaj je omenjena analiza pokazala Občini Lendava za leto 2020.

Lendava sodi med šibkeje razvite slovenske občine. Tudi dinamika sprememb zaostaja za regijskim in slovenskim povprečjem. Zato pa Lendava izstopa na področju aktivnosti (občinske politike ter uprave), kjer znatno presega tako regijsko kot slovensko povprečje. Analiza ISSO pritrjuje temu, obenem pa navaja, da občina konstantno napreduje na lestvici slovenskih občin v mnogih področjih. Še leta 2012 je bila Občina Lendava na 205. mestu med slovenskimi občinami, v letu 2017 je bila na 151. mestu, v letu 2018 pa ponovno za malenkost napredovala in sicer na 143. mesto, v letu 2019 na 161. mesto in v letu 2020 na 150. mesto.

Uvrstitve občine po posameznih področjih v primerjavi s preostalimi 212 občinami:

Lendava je uvrščena v prvi decil (zgornjih 10% občin) pri dveh kazalnikih (gospodarstvo in življenjski standard) od osmih področij, kar je nekoliko slabši rezultat, kot v letu 2018. Zelo blizu slovenskega povprečja so še področja trga dela, proračunske učinkovitosti in okolja. Najslabše v primerjavi s slovenskim povprečjem je Občina Lendava uvrščena na področjih socialne kohezije, izobrazbe in demografije. Razvojni izzivi za občino še vedno ostajajo na treh področjih in sicer demografskem, izobrazbenem in področju socialne kohezije.

Ob pogledu na gibanja po opravljeni analizi ISSO, so ugotovitve naslednje:

• Demografija sodi še naprej med glavne razvojne izzive občine. Prav na tem področju so spremembe najtežje in najpočasnejše. Lendava je med kraji z najstarejšimi prebivalci, saj smo glede na stopnjo indeksa staranja prebivalstva uvrščeni na 197. mesto v Sloveniji oziroma 24. mesto v regiji (med 27. občinami). Kot ugotavljajo v analizi že ves čas, so demografska gibanja za Lendavo najbolj izrazita šibka točka — to po eni strani velja za celotno regijo, po drugi strani pa le-ta praviloma terjajo veliko časa. V občini se še naprej nadaljuje staranje prebivalstva, ob čemer Je naravni prirast negativen. V analizi 2019 je ugotovljeno, da se je nekoliko izboljšala privlačnost kraja za priseljevanje, kar pa ni naključno nihanje, kajti kazalniki 2020 so na tem področju še bolj izraziti. Po selitvenem prirastu tako Lendava presega povprečje 212 občin, le-ta pa je uspel tudi uravnotežiti neugodno razmerje naravnega prirasta. Tako se je zmanjševanje števila prebivalcev v občini na letni ravni začelo ustavljati.
• Proračunska učinkovitost občine je povprečna in je uvrščena nekje tik pod zlato sredino. Nekoliko boljšo vrednost ima kazalnik, ki razkriva rast lastnih prihodkov, medtem ko investicije ostajajo na nižji ravni. Stroškovna učinkovitost občinske uprave je povprečna, medtem ko je rast odhodkov javne uprave nadpovprečna.
• Na področju gospodarstva Lendava še naprej nadaljuje pozitivni gospodarski razvoj. Indeks gospodarstva kaže podjetniško dinamiko, ob tej pa relativno moč gospodarstva ne glede na število prebivalstva. Še v letu 2013 je bila Občina Lendava uvrščena na 197. mesto po vrednosti sestavljenega indeksa gospodarstva, sedaj zaseda 49. mesto. Jedro razvoja na tem področju ostajajo še vedno investicije ter nadpovprečna razvitost podjetništva in dodana vrednost/prebivalca.
• Položaj trga dela se je v primerjavi z lanskim letom nekoliko poslabšal. Zaposlenost prebivalstva sicer ostaja pod povprečjem, precej pa so se izboljšala gibanja na področju brezposelnosti. Še vedno visoka ostaja brezposelnost mladih, sicer pa je podoba trga dela precej netipična: ob nekoliko nižji zaposlenosti je število delovnih mest v Lendavi nad povprečjem, s tem pa Lendava izstopa tudi po možnosti, da prebivalci dobijo zaposlitev znotraj območja občine. Tako je Lendava med kraji z najnižjo dnevno migracijo iz občine.
• Na področju izobrazbe Lendava zaostaja za slovenskim povprečjem. To je ena izmed šibkih točk razvojne podobe kraja. Obenem pa je prav izobrazba področje, kjer lahko zaznamo največjo razliko med Lendavo in regionalnim središčem — Mursko Soboto, kjer je prav izobrazba močno področje. Še vedno pereč je problem bega možganov, ko mladi po končanem študiju zapuščajo Lendavo.
• Prebivalci Lendave uživajo nadpovprečno raven življenjskega standarda. K temu prispeva še vedno nadpovprečna rast plač, ki je v letu 2019 prvič prestopila prag 1000 EUR neto na mesec, v letu 2020 pa je znašala 1.109 EUR neto in s tem za malenkost presegla povprečje 212 občin ter povprečje regije. Tudi stanovanjski standard je stabilen in soliden — Lendava sodi med kraje, ki bolj intenzivno spodbuja stanovanjsko gradnjo. Malo slabši so kazalniki zdravja (stanje bolniških odsotnosti je tik pod povprečjem) in raven zgodnje umrljivosti. Odhodki za kulturo ostajajo nadpovprečni, medtem ko so se odhodki za šport približali povprečju. Izjemen je kazalnik kakovosti pitne vode, ki Občino Lendava v letu 2020 še vedno uvršča na 1. mesto med vsemi slovenskimi občinami.
• Na področju socialne kohezije kazalniki za Lendavo kažejo dokaj netipično podobo z vrednostmi, ki izrazito odstopajo od povprečja v eno ali drugo smer. Zelo močna je društvena aktivnost in nadpovprečna višina sredstev za mednarodno sodelovanje, kar se povezuje z narodnostno sestavo kraja. Lendava močno pozitivno izstopa po kriminaliteti — deležu obsojenih storilcev kaznivih dejanj. Šibkejša je družbena povezanost, kar pa je posledica tudi zelo visokega deleža dolgotrajno brezposelnih prebivalcev
• Tudi na področju okolja so uvrstitve za Lendavo precej raznolike. Šibki točki ostajata ločevanje odpadkov in majhen obseg investicij, spodbujenih s sredstvi Eko sklada RS, pa tudi nizek delež površin, obdelanih po načelih ekološkega kmetijstva. Večina okoljskih kazalnikov ohranja lanske vrednosti, z izjemo upočasnjene rasti količin odpadkov, ki je v slovenskem merilu nadpovprečna v pozitivnem smislu.