Leto dni biosfernega območja Mura-Drava-Donava
Več kot 100 znanstvenikov, naravovarstvenikov, nevladnih organizacij in lokalnih deležnikov se v Radgoni (Bad Radkersburg) in v Gornji Radgoni udeležuje štiridnevne konference biosfernega območja Mura-Drava-Donava. Unesco je prvi petdržavni biosferni rezervat na svetu razglasil pred letom dni.
V Gornji Radgoni in Bad Radkersburgu je poteka štiridnevna sklepna konferenca biosfernega območja Mura-Drava-Donava, na kateri so predstavili rezultate prvega petdržavnega projekta lnterreg lifelineMDD in čezmejnega sodelovanja pri skupnem upravljanju prvega petdržavnega biosfernega območja na svetu. S konferenco so sicer zaznamovali 1. obletnico omenjenega biosfernega območja, saj je Unesco zadevo razglasil pred natanko letom dni, kar so posebej, tudi s torto, proslavili na radgonskem gradu. Torto je razrezala državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor Tanja Bolte, skupaj z Gerhardom Bachnerjem iz Avstrije, Ivom Antoličem iz Hrvaške, Željko Jelinčič Marinkovič iz Srbije in Andrasom Schmidtom iz Madžarske.
V projektu sodeluje 12 partnerjev iz petih držav: Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije, na konferenci pa so potekale različne predstavitve in razprave. Udeleženci so se med drugim odpravili tudi na spust po Muri, konferenco pa so sklenili z vodeno ekskurzijo po biosfernem območju Mure v Sloveniji in dolini spodnje Mure v Avstriji. Konference se je sicer udeležilo več kot 100 znanstvenikov, naravovarstvenikov, predstavnikov nevladnih organizacij in lokalnih deležnikov, ki so predstavili tudi izvedene aktivnosti čezmejnega evropskega projekta lifelineMDD, ki je prek znanstvenih raziskav, pilotnih ukrepov in medsektorskega učenja usmerjen v izboljšanje ekološke povezljivosti in biotske raznovrstnosti v omenjenem koridorju treh rek z renaturacijo naravne rečne dinamike, ter opravili več ekskurzij v biosfernem območju.
Vodja projekta iz avstrijske veje Svetovnega sklada za naravo (WWF) Kerstin Böc je izpostavila, da je projektno partnerstvo v katerem je sodelovalo 12 partnerjev in 17 pridruženih partnerjev iz petih držav “trdo delalo na znanstvenih študijah, obnovitvenih ukrepih, razvoju vodilnih dokumentov, kot je zbirka orodij za obnovo rek, izobraževalnih dejavnostih in konceptih za prihodnje sodelovanje deležnikov.” Monika Podgorelec, ki je projekt lifelineMDD koordinirala pri enem od treh slovenskih partnerjev, Zavodu RS za varstvo narave, je predstavila nekaj projektov, ki so jih izvedli pri obnovi reke Mure. Odstranili so obrežno zavarovanje in dali reki možnost za njeno naravno delovanje. Dodala je, da so opravili tudi več izobraževanj in ozaveščanj o pomenu reke in ohranjenosti njene dinamike, ne samo za živali in rastline, ampak tudi za ljudi. Napovedala je, da bodo z aktivnostmi izobraževanja nadaljevali, predvsem želijo sodelovati s šolami in prek otrok doseči tudi njihove starše.
Na konferenci, ki je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja in avstrijskega zveznega predsednika Alexandra Van der Bellnaso, so zbrani poudarili tudi potrebo po prihodnjih ukrepih. Arno Mohl, vodja programa Mura-Drava-Donava pri WWF, je poudaril, da je treba zaradi podnebnih sprememb in “nenehnih groženj,” kot so novi jezovi hidroelektrarn, regulacija rek ali črpanje sedimentov, vzpostaviti novo vizijo za delovanje v okviru območja in uresničiti obsežno obnovo rek.
