Kurjenje kresov: Gre za izjemno kulturno dediščino

Kurjenje kresov lahko pomeni nevarnost za udeležence kresovanja in tudi nevarnost za nastanek požara v naravnem okolju in drugod na prostem. Vsi, ki nameravate ob prvomajskih praznikih kuriti kresove, upoštevajte napotke za varno kurjenje, sporočajo iz Uprave RS za zaščito in reševanje.

Ste se že kdaj vprašali, zakaj vsako leto na večer pred prvim majem zakurimo kup lesa in se ob njem družimo? Pri kresovanju gre za izjemno kulturno dediščino, ki ima danes predvsem družabni značaj. Kresovi imajo na večer pred prvim majem drugačen pomen kot kresovi, ki jih prižigamo druge dni v letu. Kurjenje kresov je sicer pri nas izjemna kulturna dediščina, ki izvira še iz poganskih časov. Gre za tradicijo, ki ni bila prekinjena nikoli, razen v času ukrepov zaradi covida-19. Kresovanja v današnjem času so torej nadaljevanje tradicije z vključenimi novitetami.

Kresovanja so takrat predstavljala mistične obrede, pomeni kresovanj so se čez stoletja spreminjali, v današnjih časih pa gre za druženje in zabavo. Sama funkcija kresovanj se je torej venomer spreminjala. na vprašanje, kako so se kresovanja sploh razvila odgovorov ni, a se sklepa, da je to bilo povezano z razumevanjem ljudi vsakoletno rojevanje in usihanje moči sonca. Domneva se, da so ljudje s pomladnimi kresovanji pomagali soncu pri moči, z jesenskimi pa naj bi soncu pomagali ugašati. To torej pomeni, da so kresovanja takrat bila dvakrat letno in so, tako se predvideva, bila povezana z zimskim in poletno-jesenskim sončevim obratom.

V današnjih časih se kresovi kurijo pred 1. majem in dan današnja kresovanja seveda ne spadajo v zgornje zgodovinske okvire. 1. maj, kot delavski praznik, je bil prvič praznovan leta 1890 in je takrat bil dokaj politično usmerjen in sicer vse do konca 2. svetovne vojne. Na tak način so vizualno opozarjali na delavske pravice, poleg govorov, transparentov, … Poudariti je potrebno, da so kresovi v času turških vpadov imeli izrazito varnostno-signalni značaj, torej so bili neke vrste komunikacijsko orodje.

Pri kurjenju bodite pozorni!

• Najprej očistite okolico kurišča kresa vseh gorljivih snovi in ga obdajte s kamenjem, peskom.
• Za prižiganje in kurjenje kresov ne uporabljajte vnetljivih, eksplozivnih snovi.
• Kres naj ves čas nadzoruje odrasla oseba.

Po kurjenju žerjavico povsem pogasite in kurišče, če je mogoče, prekrijte s peskom ali zemljo.

Napotki za kurjenje kresov:

• prostor okoli kurišča kresa mora biti očiščen vseh gorljivih snovi,
• če požarna straža ni zagotovljena, mora biti kurišče kresa obdano z negorljivimi materiali (npr. s peskom, kamni, opeko, kovino),
• kres mora biti ves čas pod nadzorom odrasle osebe,
• ob vetrovnem vremenu kresa ni priporočljivo prižigati, ob močnejših sunkih vetra je treba kurjenje kresa prekiniti,
• pri kurjenju kresov je prepovedano uporabljati vnetljive, eksplozivne in oksidativne snovi,
• po končanem kurjenju je treba ogenj in žerjavico povsem pogasiti, priporočljivo je kurišče prekriti z negorljivim materialom (npr. s peskom ali z zemljo),
• na javnih prireditvah s kresovanjem morajo biti skladno z Zakonom o varstvu pred požarom zagotovljeni ustrezni ukrepi, zlasti požarna straža, ki jo lahko izvajajo le gasilci.

Dodatne zahteve v zvezi s kurjenjem v gozdu, tudi s kurjenjem kresov, določajo tudi predpisi o gozdovih. Tudi občine lahko s svojimi predpisi določijo še dodatne pogoje, omejitve oziroma prepovedi kurjenja, tudi kurjenja kresov v naravnem okolju, ali/in omejitve ter prepovedi širijo iz naravnega tudi v druga okolja (npr. v bivalno okolje), kar je treba pri kurjenju kresov tudi upoštevati. Prav tako dodatne omejitve in prepovedi lahko veljajo za določena posebej zavarovana območja, kot so npr. Triglavski narodni park, območja, ki spadajo v Naturo 2000 ipd.

Če se kres spremeni v požar, je treba o tem na telefonsko številko 112 takoj obvestiti pristojni regijski center za obveščanje, ki bo na mesto požara napotil krajevno pristojne gasilce.