Kršitev zakonodaje: Tudi dve pomurski podjetji sodelovali pri usklajenem določanju odkupnih cen pšenice

Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence je ugotovila, da so se podjetja Mlin Korošec, Mlinopek, Mlinotest, Panvita in Žito dogovorila in si izmenjala informacije o odkupni ceni pšenice in po tem tudi usklajeno ravnala pri določanju odkupnih cen pšenice s čemer so omenjena podjetja neposredno ali posredno določala odkupne cene za pšenico.

Agencija je v odločbi ugotovila, da so se stranke postopka Mlin Korošec iz Zabovcev, Mlinopek iz Murske Sobote, Mlinotest iz Ajdovščine, Panvita iz Rakičana ter Žito iz Ljubljane 6. 7. 2020 sestale na neformalnem sestanku in se dogovorile ter si izmenjale informacije o odkupni ceni pšenice v letu 2020. Stranke postopka so po sestanku tudi sprejele cenike, v katerih so vse določile enake odkupne cene za posamezne kakovostne razrede pšenice oziroma so določile odkupne cene, ki se med seboj razlikujejo zgolj minimalno.

Vse navedeno predstavlja omejevalni sporazum oziroma usklajeno ravnanje, katerega cilj je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na ozemlju Republike Slovenije oziroma na znatnem delu notranjega trga, kar bi lahko prizadelo trgovino med državami članicami Evropske unije. S tem so navedena podjetja kršila prvi odstavek 6. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence ZPOmK-1 in prvi odstavek 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.

6. člen ZPOmK-1 veleva naslednje: “Prepovedani in nični so sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja podjetij (v nadaljnjem besedilu: sporazumi), katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije. Zlasti je prepovedano: Neposredno ali posredno določati nakupne ali prodajne cene ali druge poslovne pogoje, omejevati ali nadzirati proizvodnjo, prodajo, tehnični napredek ali naložbe, določati v razmerjih z drugimi sopogodbeniki neenake pogoje za primerljive posle, če je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenčno slabši položaj, za sklenitev pogodbe zahtevati, da sopogodbeniki sprejmejo še dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje niso povezane s predmetom te pogodbe ter razdeliti trg ali vire nabave med udeleženci”

Prvi odstavek 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije pa “prepoveduje sporazume in usklajena ravnanja med podjetji in skupinami podjetij, ki bi lahko prizadeli trgovino med državami EU in katerih cilj je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na enotnem trgu EU.”

Stranke postopka so ugotovitvam Agencije ves čas postopka nasprotovale in zatrjevale, da s svojimi ravnanji niso kršile pravil varstva konkurence in da so očitki Agencije o omejevanju konkurence neutemeljeni. Odločba Agencije še ni pravnomočna, saj imajo stranke postopka zoper njo pravico do sodnega varstva. O morebitnih tožbah zoper upravne odločbe Agencije odloča Upravno sodišče Republike Slovenije. Ob pravnomočnosti podjetjem sicer grozi globa v višini do deset odstotkov letnega prometa v predhodnem poslovnem letu, kar bi lahko zneslo več milijonov evrov, več deset tisočakov težka globa pa lahko doleti tudi posamezno odgovorno osebo.