Krajani naselij Benica in Pince Marof si bioplinarne v neposredni bližini naselij ne želijo

Vodstvo krajevne skupnosti Pince Marof – Benica je predvčerajšnjim v mali dvorani vaškega doma na Pince Marofu pripravilo sestanek s krajani ter predstavnikoma podjetja Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava. Razlog sestanka je namera KG-ja zgraditi energetski objekt za proizvodnjo električne energije, bioplinarno, čemur pa krajani nasprotujejo. Sestanka se je udeležilo okoli 30 krajanov, ki si postrojenja v neposredni bližini svojih hiš ne želijo, česar pa pri KG-ju ne sprejemajo in napovedujejo, da bodo s projektom, katerega izpeljava je sicer precej vprašljiva, nadaljevali.

Okrog 30 krajanov se je zbralo v mali dvorani vaškega doma v Pince Marofu na sestanku, katerega je sklicala tamkajšnja krajevna skupnost in sicer zaradi nameravane gradnje bioplinskega postrojenja na Benici, ki jo želi zgraditi KG Lendava. Sestanka sta se udeležila tudi predstavnika podjetja KG in sicer lastnik ter direktor Jožef Magyar in Benjamin Gönc. Sta pa se sestanka udeležila tudi mag. Tibor Hebar, vodja skupne občinske uprave Občin Lendava, Dobrovnik in Kobilje ter Ivan Koncut, podžupan v opravljanju funkcije župana Občine Lendava.

Vse prisotne je uvodoma pozdravila predsednica KS, Marlena Škvorc, za tem pa je besedo predala Jožefu Magyarju, ki je uvodoma opisal zgodovino podjetja ter dejstvo, da je prav na Benici slednji začel s svojo zgodbo davnega leta 1963. Poudaril je urejanje kmetijskih zemljišč in vodotokov ter omenil, da tudi na področju kmetijstva razvoj gre naprej. Ta je med drugim še dejal, da že dlje časa spremlja razvoj bioplinarn predvsem v tujini, Avstriji in Nemčiji, opisal izrabo toplotne energije ter poudaril še, da želi delati pošteno ter, da izvoza digestata na njive ne podpira, saj da zemljo spoštuje. Sam je sicer, kot je še bilo moč slišati, seznanjen z zadevo okrog bioplinarn v Lendavi in je mnenja, da je tukaj šlo za zle namene. Med drugim je Magyar dejal še, da nameravajo postaviti skupno za okrog 1.700 kW sončnih elektrarn na območju naše občine. Za bioplinarno, ki jo želi postaviti na Benici pove, da gre za zaprti sistem in da kontakta z zunanjim zrakom ni.

V nadaljevanju se je oglasil tudi Benjamin Gönc, ki je prisotnim povedal, da imajo v podjetju zaradi dejavnosti s katero se ukvarjajo, približno 200 ton rastlinskih ostankov letno in da vse to sedaj odvažajo na njivske površine. Slednji je med drugim še dejal, da potrebujejo še okrog 30 ha silažne koruze in da iščejo preverjeno tehnologijo. Projekt namreč še ni zaključen.

Mag. Tibor Hebar je prisotnim dejal, da je Občina Lendava, glede na trenutno veljavne predpise ter prostorski načrt, vlogi za bioplinsko postrojenje podala negativno mnenje. Prvo vlogo so, kot je dejal, prejeli 6.6.2022 in sicer s strani KG-ja, 8.6.2022 pa so investitorja obvestili, da se takšen objekt, glede na prostorsko ureditvene pogoje tam ne more umestiti. 16.8.2022 so projektantu izdali zahtevo za dopolnitev vloge, od katerega pa odgovora do sedaj še niso prejeli. Veljavni prostorski plan z leta 2001 sicer gradnjo takšnih objektov na tistem območju ne dovoljuje. Je pa Hebar ob tem pripomnil, da so KG-ju za fotovoltaične elektrarne podali pozitivno mnenje. Ta je med drugim še opozoril, da brez pozitivnega mnenja vloge za gradbeno dovoljenje ne bodo mogli podati na Upravno enoto. “Projektant je ob tem zniževal pogoje, da bi objekt lahko izpeljali zgolj z okoljskim poročilom, a povem lahko, da brez presoje vplivov na okolje s strani Agencije RS za okolje ne bo šlo,” je še bil jasen Hebar.

V nadaljevanju se je vnovič oglasil Magyar, ki je dejal, da ko bo projekt razgrnjen, bo nanj možno podati pripombe in, da bo občina dopolnilo dokumentacije prejela kmalu. “Od svojega namena ne odstopam. Vsaki zagovarja svoje interese, viške elektrike lahko prodamo občanom,” je še dejal. Se pa je, oborožen z dokumentacijo, oglasil tudi znani krajan Stanko Bensa, ki je prisotnim razložil, zakaj bioplinarna ne more stati na mestu, ki so si ga izbrali pri KG-ju. “Gre za nestrokovno pripravljeno dokumentacijo. Objekt proizvaja smrad, zastruplja podtalnico. Za delovanje bioplinarne bi potrebovali 6.000 ton materiala. Kakšne bodo ceste, ki smo jih zgradili s samoprispevkom? Spomnim naj samo na Arhuško konvencijo, da se samo krajani lahko odločimo, kaj bo tukaj stalo in kaj ne! Tukaj vidimo tudi, da bo bioplinarna proizvedla 1.230.000 kW viška toplote. Vloga je vsekakor za zavrniti. Spomnite se, da smo se proti bioplinarni, ki bi stala na Pince-Marofu, borili že leta 2012. Univerza v Ljubljani je v študiji že takrat zapisala, da bi ta povzročala hrup, bila bi zgrajena v bližini površinskih voda (Mura, Ledava) ter bi bila 1km oddaljena od Nature 2000 ter mrtvic Mure. Med drugim bi z omenjeno gradnjo šlo za poseg v poplavno območje, nova bioplinarna ne bi bila od obstoječih oddaljena vsaj 30 km in napovedujem pričetek zbiranja podpisov kot pred 10 leti,” je bil oster.

Krajani so napovedali, da bodo morebitno gradnjo bioplinskega postrojenja vsekakor ovirali. “Sam nisem strokovnjak za bioplinarne in o tem ne morem soditi, a vemo, da smo se pri nas, v naši občini, zavezali turizmu. Sem želimo voziti goste. Dobro veste, da je cesta do Benice ena izmed najpriljubljenejših kolesarskih cest pri nas,” pa je povsem na koncu dejal Ivan Koncut. Primer bomo zagotovo spremljali tudi v našem mediju.